Iranska revolucionarna garda je v Hormuški ožini napadla tri tovorne ladje in dve preusmerila proti iranski obali. Incidenti so se zgodili le nekaj ur po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal začasno premirje z Iranom in hkrati ohranil ameriško pomorsko blokado iranskih pristanišč. Napetosti v regiji tako ostajajo visoke, saj mirovna pogajanja v Pakistanu stojijo na mrtvi točki.
Iranske sile so napadle ladje Epaminondas, Euphoria in MSC Francesca. Grška ladja Epaminondas je utrpela hude poškodbe mostu, ko je iranska topnjača nanjo odprla ogenj brez predhodnega radijskega opozorila. Ladjo MSC Francesca, ki pluje pod panamsko zastavo, so prav tako poškodovali in prisilili k ustavitvi. Iranska tiskovna agencija trdi, da so obe ladji zasegli, ker sta pluli brez ustreznih dovoljenj. Tretja ladja, Euphoria, ki je v lasti podjetja iz Združenih arabskih emiratov, je prav tako bila napadena, a je posadka varna, plovilo pa nepoškodovano.
Politična preigravanja in zastala pogajanja
Združene države Amerike so nedavno preložile mirovna pogajanja. Ameriški podpredsednik JD Vance je odpovedal pot v Islamabad, Trump pa je nato podaljšal premirje. Ameriški predsednik trdi, da pomorska blokada Irana stane 500 milijonov dolarjev na dan, in doda, da ZDA blokade ne bodo umaknile, dokler državi ne dosežeta dogovora. Trump pričakuje, da bo Teheran pripravil "enoten predlog" za mir.
Iranska stran ameriške poteze ostro zavrača. Svetovalec iranskega predsednika parlamenta Mahdi Mohammadi je Trumpovo podaljšanje premirja označil za "poskus kupovanja časa pred presenetljivim napadom". Predstavniki zunanjega ministrstva so ameriško blokado označili za dejanje agresije in poudarili, da Teheran ne bo popustil pri nadzoru nad Hormuško ožino. Iranski predstavniki prav tako niso sprejeli odločitve o udeležbi na mirovnih pogajanjih, saj ZDA očitajo pomanjkanje resnosti in grožnje z vojnimi zločini.
Teheran ne bo popustil pri nadzoru nad Hormuško ožino
Vpliv na svetovno gospodarstvo in druge fronte
Blokada Hormuške ožine, ki velja za najpomembnejšo naftno pot na svetu, močno vpliva na globalne trge. Številni uvozniki nafte so morali poiskati druge vire, kar je predvsem povečalo povpraševanje po ameriški surovi nafti. Cene energentov rastejo, kar se odraža tudi v višji inflaciji v državah, kot je Velika Britanija. Kitajska je medtem prilagodila domače cene goriv in prvič po začetku vojne znižala cene bencina na črpalkah.
Nemirno ostaja tudi drugod po Bližnjem vzhodu. V Libanonu je izraelska vojska kljub desetdnevnemu premirju, ki je začelo veljati 16. aprila, izvedla napade, v katerih je ubila vsaj enega človeka, več ljudi je bilo ranjenih. Izraelske sile uničujejo infrastrukturo na jugu Libanona in opozarjajo prebivalce, naj se izogibajo določenim območjem, medtem ko Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete na severni Izrael.
Izrael še naprej napada Libanon
Libanonska vlada bo na četrtkovih pogovorih z Izraelom v Washingtonu zahtevala enomesečno podaljšanje začasnega premirja. "Zahtevamo, da Izrael preneha bombardirati Libanon," je po poročanju tujih agencij dejal neimenovani uradnik. Pogajanja, ki so se začela prejšnji teden, so prvi neposredni pogovori med Libanonom in Izraelom po več desetletjih.
Libanonski predsednik Joseph Aoun je sporočil, da njihova izhodišča pred pogajanji vključujejo popolno zaustavitev napadov, umik izraelskih sil z libanonskega ozemlja, vrnitev ujetnikov in začetek obnove vseh območij, ki so bila uničena med izraelskimi napadi. "Nobenega popuščanja, nobenega barantanja in nobene kapitulacije," je poudaril.
Izrael medtem vztraja, da razorožitev Hezbolaha ostaja osrednji cilj tudi med premirjem. Zunanji minister Gideon Sar je pozval oblasti v Bejrutu, naj z Izraelom sodelujejo in "združijo moči proti teroristični državi, ki jo je Hezbolah vzpostavil" na libanonskem ozemlju. Hezbolah pa po drugi strani nasprotuje pogovorom Libanona in Izraela.
Iran nadaljuje eksekucije
Iranske oblasti naj bi še naprej omejevale dostop do interneta. V torek so usmrtili še enega protestnika, ki je bil aretiran med množičnimi protesti januarja. Sodišče ga je predstavilo kot Amirja Alija Mirjafarija in ga obsodilo, da je v Teheranu zažgal mošejo. Skupine za človekove pravice pravijo, da je bilo v zadnjih tednih usmrčenih najmanj 14 ljudi, in poročajo o naraščajočem številu smrtnih kazni, izrečenih protestnikom – nekateri od njih so obtoženi vohunjenja. Tudi včeraj so moškega obesili zaradi domnevnega sodelovanja z Mosadom. Januarja je režim ubil več deset tisoč protestnikov, ki so zahtevali spremembe. Po nekaterih ocenah naj bi bili ubili celo 40.000 ljudi. Poveljniki milic Basidži so se pojavili na državni televiziji in posvarili, da bo nestrinjanje kaznovano na enak način, kot naj bi se režim soočal s tujimi sovražniki, kakor sta ZDA in Izrael.
