(POGLED) Kolumna Vesne V. Godina: Svobodo, Levico in SD čaka težek boj

Kot bralci mojih kolumn vedo, sem že pred volitvami pisala o treh zadevah. Prvič, da se nam najverjetneje obeta nova Janševa vlada. Drugič, da Logarjevi Demokrati, Stevanovićeva Resni.ca in trojček okrog NSi niso od Janše neodvisne stranke. Ampak so njegovi sateliti. S katerimi bo Janša poskušal zbrati več volilne podpore, kot je lahko zbere samo z SDS. Da pa bi se to lahko zgodilo, morajo ti sateliti za javnost čim bolj prepričljivo delovati kot od Janše neodvisne stranke. Logar in Stevanović sta ta videz — vsaj za nekatere — prepričljivo igrala do petka. Torej do Stevanovićeve izvolitve za predsednika državnega zbora.

Ne samo še ena desna vlada

In tretjič, pisala sem že tudi o tem, da bo desna vlada, ki se nam obeta, prakticirala trumpizem. Kar pomeni, da to ne bo samo še ena desna vlada. To bo vlada, ki bo prakticirala najbolj brezobziren neoliberalizem, ki ga je Slovenija doslej doživela. To bo neoliberalizem, ki bo verjetno zrušil javno zdravstvo, zadal resne udarce javnemu šolstvu in ukinjal socialno državo. Kolikor bo le mogoče. To bo povezano s praksami desnega populizma. In z mednarodno politiko, ki bo vstopila v Trumpove sporne mednarodne projekte. ​Žal je s Stevanovićevo izvolitvijo za predsednika državnega zbora postalo jasno, da nas pod novo vlado čaka točno to. Pravzaprav, da se točno to že dogaja pred našimi očmi. Le da se velik del Slovencev in Slovenk tega še ne zaveda. In kot se zdi, mednje sodi tudi Golob. Ki je še vedno prepričan, da bo lahko preprečil formiranje nove desne vlade.

Trumpistična pikapolonica

Da se trumpizem po slovensko že dogaja pred našimi očmi, najbolj nazorno ponazarja Stevanovićev komentar lastne overovljene izjave, da z Janšo oziroma z SDS nikoli ne bo sodeloval. Po njegovem je izjava izgubila pomen v trenutku, ko je bila Resni.ca izvoljena v parlament, češ, ljudje so s tem Resni.co obsodili na sodelovanje z Janšo. Gre za tipično izjavo, ki bi jo lahko izustil sam Trump. Prvič, ker gre za očitno laž, kakršne Trump stresa kot po tekočem traku. Drugič, ker gre za sprevračanje že izrečenega. Tretjič, ker gre za manipuliranje z volivci in z javnostjo. In četrtič, ker gre za očitno poniževanje in podcenjevanje volivcev. Vse to je Trumpova stalna taktika.

Stevanović tudi stalno ponavlja, da je kot pikapolonica — da ima črne pike, a da prinaša srečo. Tudi Trump nikoli ni zanikal svojih grehov. Ali "lumparij", kot pravi Stevanović sam. Nasprotno, z njimi se celo baha. Kar počne tudi Stevanović. Ko ga je Peskova v Odmevih spraševala o njegovih "lumparijah", je rekel, da je šlo za tako nepomembne reči, da se sploh ne spomni več, za kaj je šlo. Govorimo o njegovih "lumparijah", zaradi katerih je bil obsojen. Tudi Trump se ničesar ne spomni, ko gre za njegove grehe iz preteklosti. Recimo v zadevi Epstein.

Stevanovićeva izguba spomina dokazuje dvoje: ali da laže ali da je dementen. Eno in drugo pa bi moralo biti razlog, da ne sme opravljati funkcije drugega politično najpomembnejšega človeka v državi.

Nakar še netanjahujevec

Očitno smo s Stevanovićem dobili celo večjega trumpista od Janše. Janša je po svojem političnem slogu bolj netanjahujevec. A kakorkoli, to je že precej zastrašujoč obris bodoče oblasti. In to bi nas moralo skrbeti. Še tem bolj, ker je mogoče predvidevati, da bosta nova ministrica za zdravje Tina Bregant, zunanji minister pa Anže Logar. Naj spomnim, da nobeden od njiju ni dobil niti toliko podpore, da bi se kot poslanca prebila v parlament.

Podpora volivcev s stališča slovenskega trumpizma seveda ni pomembna. Volja volivcev ni nekaj, kar je treba upoštevati. Kot je narobe povedal Golob. Volja volivcev je nekaj, kar je treba — ko prideš do moči — izigrati. To spet najbolj jasno ilustrira prej citirana Stevanovićeva izjava. Da so Resni.co ljudje določili za sodelovanje z SDS že s tem, da se je stranka uvrstila v parlament, namreč ni samo čista laž. Ampak je javno izigravanje volje volivcev. Velik del volivcev Resni.ce je stranko podprl samo zato, ker je Stevanović obljubljal, da z Janšo in SDS ne bo sodeloval. Stevanović je bil tisti "novi obraz", ki so ga razočarani antijanšisti na volitvah iskali. In ki jim ga levi politični pol ni ponudil. Ker je napačno precenil, da je treba staviti na Goloba. Ker da "Golob zna".

Toda slovenski volivci ne upoštevajo tega, kar kdo zna in česar ne. Upoštevajo to, kako močno in kolikokrat jih je kdo že razočaral. Golob zna več kot Stevanović, vendar je volivce tudi že zelo razočaral. Bolj kot Stevanović. Zato je marsikdo volil Stevanovića. Namesto Goloba.

Izza vogala Vrtovec

A če se vrnem k novi vladi: čeprav se zdi, da bo novi predsednik vlade Janša, to ni edina možnost. Obstaja namreč možnost, da bo novi mandatar Vrtovec. Temu v prid govori več stvari. Prvič, da trojček okrog NSi ni predlagal svojega kandidata za predsednika državnega zbora. Zakaj ne? Edina logična razlaga je, da zato, ker cilja na višjo pozicijo. Kar bi lahko bila pozicija predsednika vlade. In drugič, Vrtovec je že večkrat povedal, da Janša in Golob nista edina, ki sta sposobna opravljati to funkcijo.

Nenazadnje pa v prid tej možnosti govorita dve Stevanovićevi izjavi. In sicer, da bo Resni.ca podprla mandatarja, ki bo z njo uskladil stališča, in da Resni.ce ne bo ne v Golobovi ne v Janševi vladi.

In kaj bi v taki vladi počel Janša? Vladal. Vodil bi svoje satelitske marionete. Kot to počne že zdaj. Obeta se nam torej svetla prihodnost, v kateri bo predsednik državnega zbora lump, ki prinaša srečo, predsednik vlade pa bo bodisi obramboslovec, ki se strinja s Trumpom, ali teolog. Ni kaj. Odlično!

Bodoča opozicija

In kaj naj zdaj naredijo relativni zmagovalci volitev? In njihovi dosedanji koalicijski partnerji? Treba jim je dopovedati, da niti tokrat niso razumeli, kakšno igro igra Janša. In kako jo igra. In da dokler tega ne bodo razumeli, Janši ne bodo kos. Zato bodo zdaj opozicija. Kar je manj, kot so želeli.

Levemu polu se ponavlja Jankovićev scenarij. Tudi njemu kot relativnemu zmagovalcu volitev ni uspelo sestaviti vlade. Pri vseh svojih napakah in grehih je tudi Janković — tako kot Golob — vendarle stavil na fair play. In izgubil. Ker fair play za Janšo ne obstaja. Kot vemo iz preteklosti, niti fair play do sodelavcev. Kaj šele do nasprotnikov. Zanj obstajata samo uporaba in zloraba moči. Torej korupcija. Ki jo očita drugim. In s tem navdušuje svoje vernike. Ki se pred parlamentom zberejo na vseslovenskem zborovanju. Kjer korupcijo izenačijo z Jankovićem in Golobom.

Pri tem pa seveda pozabljajo, da korupcija bremeni tudi Vrtovca. Kaj šele Janšo. Ki ima za sabo vrsto tozadevnih afer. Od trgovanja z orožjem naprej. Da Patrie niti ne omenjam.

Učiti se od Janše

Toda njegovih vernikov vse to ne zanima. V Janšo verjamejo, ker jim vceplja sovraštvo do levice. Grehi, ki jih očita drugim, jih ne zanimajo. Zato lahko ima Janša v nahrbtniku toliko korupcijskih afer, kot hoče. Pa mu bodo še naprej verjeli. Njegovi volivci ga ne podpirajo zato, ker ni koruptiven. Če bi jim res šlo za boj proti korupciji, bi podpirali Levico. Ki je edina stranka, ki ni povezana z nobeno korupcijsko afero.

Svoboda, Levica in SD imajo torej čas, da se dobro pripravijo za delovanje v opoziciji. To ne bo majhna stvar. Od njih bo namreč odvisno, koliko pravne in socialne države, javnega zdravstva in šolstva in vsega drugega, kar je bilo v preteklosti značilno za slovensko državo, bo sploh preživelo. Vse to in še več bo treba ubraniti. In to ne bo lahek boj.

Kako uspešno delovati kot opozicija, pa se seveda morajo naučiti od Janše.

* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.