Gospa Müller je vsa zaskrbljena pripeljala malega Hansa k zdravniku. "Gospod doktor, moj fant me ni še nikoli tako skrbel, ves dan je utrujen in slabe volje, čeprav ima neverjeten apetit. Včeraj za kosilo, na primer, je pojedel več kot midva z možem skupaj. Pa vseeno je tako slabo videti, poglejte, gospod doktor, ta bledi obrazek in utrujene oči. Nekaj je zagotovo narobe."
Zdravnik je malega Hansa pregledal, potem pa mamico potolažil, da bo s fantom vse v redu. Opozoril pa jo je, da bi vsako nadaljnje odlašanje z zdravljenjem lahko imelo zelo resne posledice za fantovo zdravje. Hans je imel namreč trakuljo.
"Kaj pa je to trakulja?" je vsa prestrašena vprašala Hansova mama.
"Trakulja je črv, ki lahko doseže dolžino nekaj metrov. Trakulje živijo v človeškem črevesju in - draga gospa Müller - vaš Hans ima v svojem telesu takšnega črva," je potrpežljivo pojasnil prijazni zdravnik. Po daljšem pojasnilu glede vseh grozljivih podrobnosti, ki jih trakulja lahko povzroči človeškemu organizmu, je Hans je z materjo odšel domov. Tam je poslušno pojedel zdravila, ki so hitro pokončale tujega zajedavca v Hansovih črevih, mami in očku pa vrnila nasmeh na lice.
A zgodba se tukaj še ne konča. V skrbi, da kakšna trda buča ne bi razumela sporočila, je avtor dodal še moralo te poučne pripovedi.
Fintan O'Toole: Živimo v času testiranj. Tisto, kar se testira, je fašizem
