Enaintridesetega avgusta se je začel 21. Blejski strateški forum, ki je pod naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti obravnaval vprašanje, kdo in kako bo oblikoval prihodnost v času korenitih sprememb mednarodnih razmer. Spremembe, kakršnih svet ni doživel že stoletje, se danes pospešeno odvijajo, mednarodna razmerja se temeljito preoblikujejo, nov val znanstveno-tehnološke revolucije in industrijske preobrazbe pa se vse bolj razmahuje. Mir in varnost vse bolj postajata skupna skrb mednarodne skupnosti. Kako oblikovati prihodnost, je vprašanje našega časa, s katerim se sooča celotna mednarodna skupnost, vključno s Kitajsko in Slovenijo.
Pobuda za globalno upravljanje je kitajski odgovor na to vprašanje. Predsednik Xi Jinping jo je predstavil 1. 9. 2025 ob 80. obletnici ustanovitve Združenih narodov in države pozval k skupnim prizadevanjem za oblikovanje pravičnejšega in razumnejšega sistema globalnega upravljanja. Kitajska je junija letos objavila belo knjigo z naslovom "Oblikovanje pravičnejšega in razumnejšega sistema globalnega upravljanja: kitajska vizija, pobude in ukrepi", v kateri sistematično predstavlja svoje cilje in usmeritve, načela in stališča ter načrte ukrepanja na področju globalnega upravljanja. Jeseni bo organizirala tudi Forum o globalnem upravljanju v Xiong'anu, namenjen predvsem razpravi o konkretnih ukrepih za uresničevanje Pobude za globalno upravljanje.
Pobuda za globalno upravljanje je predlog, ki ga Kitajska ponuja za premagovanje težav pri globalnem upravljanju in doseganje mednarodnega soglasja. Temelji na skupnih interesih človeštva, upošteva razvojne potrebe vseh držav in opredeljuje pet temeljnih načel: spoštovanje suverene enakosti, spoštovanje vladavine prava v mednarodnih odnosih, uresničevanje multilateralizma, postavljanje človeka v središče in usmerjenost v ukrepanje. Ta načela so skladna s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov ter so namenjena ohranjanju avtoritete Združenih narodov in podpori njihovi osrednji vlogi v mednarodnih zadevah. Pobuda za globalno upravljanje, Pobuda za globalni razvoj, Pobuda za globalno varnost in Pobuda za globalno civilizacijo se hkrati medsebojno podpirajo in delujejo usklajeno. Skupaj tvorijo celovit okvir za ukrepanje na področjih razvoja, varnosti, civilizacije in upravljanja ter zagotavljajo jasne strateške usmeritve za oblikovanje skupnosti s skupno prihodnostjo za človeštvo.
Kdor ukrepa, uspe; kdor vztraja na poti, doseže cilj. Reforma in izboljšanje globalnega upravljanja zahtevata čas in nista lahka naloga.
Cilj Pobude za globalno upravljanje je spodbuditi oblikovanje pravičnejšega in razumnejšega sistema globalnega upravljanja. Pobuda ne predvideva rušenja obstoječega mednarodnega reda in njegovega vzpostavljanja na novo niti oblikovanja ločenih struktur zunaj sedanjega mednarodnega sistema. Osredotoča se na tri ključne pomanjkljivosti: izrazito premajhno zastopanost globalnega juga, spodkopavanje avtoritete Združenih narodov in nujno potrebo po izboljšanju učinkovitosti globalnega upravljanja. Njen namen je okrepiti sposobnost obstoječega mednarodnega sistema in mednarodnih mehanizmov za izvajanje ukrepov ter povečati njihovo učinkovitost. Ob opori na Združene narode in druge mednarodne organizacije predvideva tudi dejavno ukrepanje v sodelovanju z vsemi stranmi na področjih, na katerih je potreba po upravljanju še posebej nujna, vrzeli v njem pa velike. Mednje sodijo reforma mednarodne finančne arhitekture, umetna inteligenca, kibernetski prostor in vesolje. S tem želi z znanjem in konkretnimi prizadevanji prispevati k reformi in izboljšanju globalnega upravljanja.
Znanje in dejanja morajo iti z roko v roki, dejanja pa štejejo več kot besede. Usmerjenost v ukrepanje je eno od petih temeljnih načel Pobude za globalno upravljanje. Kitajska ni le njena pobudnica, temveč jo tudi odločno uresničuje. Doslej je pobudo podprlo že 160 držav in mednarodnih organizacij, več kot 60 držav pa se je dejavno vključilo v Skupino prijateljev globalnega upravljanja, v kateri se intenzivno usklajujejo glede številnih vprašanj globalnega upravljanja. Kitajska je za vseh 53 afriških držav, s katerimi ima diplomatske odnose, v celoti odpravila carine ter skupaj z devetimi mednarodnimi institucijami in več kot 50 državami ustanovila Globalno zavezništvo partnerjev za zmanjševanje revščine in razvoj. Predlagala je ustanovitev Mednarodne organizacije za mediacijo, dala pobudo za ustanovitev Svetovne organizacije za sodelovanje na področju umetne inteligence in ustanovila Kunminški sklad za biotsko raznovrstnost. S temi konkretnimi ukrepi dejavno uresničuje Pobudo za globalno upravljanje ter svoje predloge prenaša iz zamisli v prakso.
Kdor ukrepa, uspe; kdor vztraja na poti, doseže cilj. Reforma in izboljšanje globalnega upravljanja zahtevata čas in nista lahka naloga. Kitajska pri uresničevanju Pobude za globalno upravljanje vedno izhaja iz dejstva, da je svet raznolik. Poudarja, da je treba ob spoštovanju razlik iskati najširši skupni imenovalec ter graditi soglasje. Z jasnimi in izvedljivimi predlogi v svet vnaša dragoceno stabilnost in gotovost.
Kitajska je pripravljena skupaj s Slovenijo na temelju ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov nenehno izboljševati sistem globalnega upravljanja in uresničevati pristni multilateralizem. S skupnim delovanjem v duhu solidarnosti in sodelovanja želi odgovoriti na vprašanje našega časa, "kako oblikovati prihodnost", ter omogočiti, da se želje človeštva po trajnem miru, vsesplošni varnosti in vzajemno koristnem sodelovanju uresničijo v praksi.
