Evropska podjetja dokazujejo, da so lahko ob ustrezni podpori uspešna na svetovni ravni. Evropska unija mora biti zato pogumna pri zagotavljanju obsežnejše in kakovostnejše podpore za pomoč inovativnim evropskim podjetjem pri njihovi rasti in širitvi. Francosko podjetje za kvantno računalništvo Pasqal je nedavno napovedalo, da bo začelo kotirati na ameriški borzi Nasdaq. To zagonsko podjetje, katerega vrednost zdaj ocenjujejo na dve milijardi ameriških dolarjev, je primer svetovnega tehnološkega velikana, ki ga je mogoče zgraditi v Evropi – in ne gre za osamljen primer. Enako velja za finsko podjetje IQM, ki dobavlja več kvantnih sistemov kot kateri koli drug proizvajalec na svetu in pooseblja vodilni položaj Evrope na področju kvantne znanosti. Obe podjetji sta globoko zakoreninjeni v vrhunski evropski raziskovalni bazi, ki je v veliki meri javna. Soustanovitelj podjetja Pasqal je Nobelov nagrajenec in kvantni fizik Alain Aspect. Podjetje IQM je leta 2018 ustanovil dr. Jan Goetz, pri čemer se je opiral na svoje delo na Aaltovi univerzi na Finskem.
Domači model za širitev
Gre za dve zgodbi o evropskem uspehu na področju globokih tehnologij – dve podjetji, ki poslujeta na svetovni ravni in imata trdne evropske temelje. Obe je na začetku podpiral vodilni sklad Evropske unije za zagonska podjetja, tj. evropski svet za inovacije. V vzponu pa je še več podjetij, ki jim dajejo zagon močan evropski raziskovalni ekosistem, trajna javna podpora, povečanje dolgoročnih zasebnih naložb in nedavna prizadevanja za poenostavitev predpisov. Potencial je jasno razviden: po podatkih družbe Atomico je bilo leta 2025 v Evropi ustanovljenih rekordnih 27.000 novih tehnoloških podjetij. Naložbe tveganega kapitala so se v zadnjem desetletju povečale za desetkrat, pri čemer so bili donosi večji od donosov v ZDA. S povečanjem evropskih izdatkov za obrambo se spodbujajo tudi revolucionarna zagonska podjetja, ki razvijajo tehnologijo za vojaško in civilno uporabo.
Zgodba o evropskem uspehu takšnih podjetij pa se zaplete, ko pride do rasti in širitve. Ali je Evropa naslednjim podjetjem kalibra IQM in Pasqal pripravljena ponuditi domači model za širitev? Glede tega podatki kažejo na manj navdihujočo sliko. Mario Draghi je v poročilu iz leta 2024 ta izziv strnil v misel: Evropa nima težav z inovacijami, težave ima s širitvijo. Ustanoviteljem je še vedno težko v Evropi zbrati sredstva v višini več kot 200 ali 300 milijonov evrov. Čeprav ima EU največji enotni trg na svetu, so evropski kapitalski trgi še vedno razdrobljeni. Nagnjenost k prevzemanju tveganja je majhna, institucionalni vlagatelji, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, pa so previdni pri vlaganju znatnih virov v inovacije. Številni inovatorji preprosto ne najdejo dolgoročnega, potrpežljivega in predanega financiranja, ki je potrebno za njihove ambicije na področju globokih tehnologij.
Leta 2025 je bilo v Evropi ustanovljenih rekordnih 27.000 novih tehnoloških podjetij. A to je samo del slike
Evropa si ne more privoščiti, da bi postala inkubator za druge regije. Ta vrzel v financiranju je pomembna tako iz vidika suverenosti kot gospodarstva, tekma za vodilni položaj na tehnološkem področju pa bo vplivala na konkurenčnost Evrope. Tako oblikovalci politik kot tudi podjetja so odgovorni, da inovatorjem v EU zagotovijo sredstva, ki jih potrebujejo, da ustanovijo podjetje in ga razširijo ter pri tem ostanejo na evropski celini. Evropska komisija je zato združila moči z dolgoročnimi zasebnimi vlagatelji, da bi ustvarila doslej največji instrument za financiranje rasti, ki ga podpira EU: razširitveni sklad TechEU (SEF).
Do podjetja v 48 urah, v celoti digitalno in poceni
Krogi financiranja iz SEF bodo v povprečju večji od 100 milijonov evrov na podjetje z možnostjo uporabe 5 milijard evrov in s ciljem, da na koncu zraste v sklad v višini 20 milijard evrov. Njegov strateški poudarek bo na ključnih področjih prihodnosti gospodarstva, kot so kvantna tehnologija, umetna inteligenca, zelena tehnologija, fuzijska energija, dvojna raba in bioznanosti. SEF ni poskus subvencioniranja nacionalnih uspešnih podjetij: je konkurenčen, tržno usmerjen sklad, ki ga upravlja EQT – neodvisni upravljavec z dolgoletnimi dosežki pri gradnji podjetij, ki so uspešna na svetovni ravni. Podpira ga skupina evropskih institucionalnih vlagateljev, vključno z Novo Holdings, Santander, San Paolo/Intesa, Caixa, Allianz in APG. Cilj sklada je ustvaritjati donose, zaradi katerih bo postal eden najuspešnejših skladov za vlagatelje.
Sklad je pomemben mejnik za evropske inovacije, vendar ni edini. Cilj svežnja o uniji prihrankov in naložb je zlasti povečati udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih, spodbujati kapitalske naložbe institucionalnih vlagateljev in zmanjšati razdrobljenost enotnega trga EU.
Predlagani pravni okvir za družbe EU Inc. (ali 28. režim za družbe) bi moral tudi poenostaviti ustanavljanje podjetij, kar bi ustanoviteljem omogočilo ustanovitev podjetja v 48 urah, in to v celoti digitalno in s stroški pod 100 evrov, pri čemer bi to podjetje lahko poslovalo v 27 državah na podlagi enotnega sklopa pravil. Evropa pa mora kot unija nedvomno storiti še veliko več. Usklajevanje nacionalnih programov s širšimi cilji celine je lahko včasih zahtevno. Potrebna so stalna prizadevanja evropskih institucij, vlad in partnerjev iz industrije, da bomo lahko te ambiciozne cilje uresničili, zlasti s povečanjem izdatkov za raziskave in razvoj. Evropa mora izkoristiti svoj tehnološki zagon in ne sme tratiti časa. IQM, Pasqal in številna druga evropska podjetja so primer tega, kaj lahko inovatorji v EU dosežejo pod pravimi pogoji. Cilj, ki ga želimo doseči, je preprost: zagotoviti moramo, da se bo lahko naslednja generacija najuspešnejših evropskih podjetij lažje širila in delovala po vsem svetu, in to iz domačega okolja, kar bo spodbudilo evropsko produktivnost, delovna mesta, davčne prihodke in konkurenčnost.
* Ekaterina Zaharieva je evropska komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije, Kasim Kutay izvršni direktor podjetja Novo Holdings.
