Vlada je v načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029 uvrstila projekt promocije ptujskega lüka. Izvaja ga zadruga Skupina vrtovi Panonski, ki bo za promocijo evropskih shem kakovosti in posebej te tradicionalne vrste čebule prejela 434.000 evrov iz evropskih virov, dodatnih 186.000 evrov pa bo prispevala organizacija sama. Skupno bo torej za promocijo ptujskega lüka namenjenih kar 620.000 evrov.
Projekt, ki ga je Evropska komisija med devetimi najboljšimi izbrala oktobra lani, krepi prepoznavnost evropskih shem kakovosti in potrošnikom približuje pomen certificiranih lokalnih živil, so v objavi na spletnih straneh vlade pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med temi živili po njihovih besedah posebno mesto zavzema ptujski lük, tradicionalna vrsta čebule z zaščiteno geografsko označbo, ki slovi po izraziti aromi, dolgi obstojnosti in značilnem načinu pridelave. Gre za enega od slovenskih zaščitenih proizvodov, ki državo postavljajo na zemljevid vrhunskih evropskih kulinaričnih regij, so zapisali.
Koordinatorka skupine pridelovalcev ptujskega lüka Anja Pignar je povedala, da se na Ptujskem trenutno s pridelavo ukvarja pet kmetij na skupno desetih hektarjih. "Dodatna promocija je zagotovo dobra. Znesek, namenjen temu projektu, se sliši zelo velik, vendar mi pridelovalci od tega ne bomo imeli neposredne koristi. Dobra pa je seveda promocija," je povedala in dodala, da je pridelava zahtevna ter da bodo morali potrošniki ta izdelek še bolj ceniti, če želimo ohraniti njegovo pridelavo. "Danes se komu zdi, da je ptujski lük ves, ki je pridelan na tem območju in je rdeče barve, a to ne drži," nadaljuje. Oznako ima le čebula, ki je vključena v shemo, pogoj pa je, da je pridelana na določenem geografskem območju, da je ročno pobrana in da se pakira sproti.
Tudi cene te čebule so posledično nekoliko višje. Za kilogram hibridne čebule se cene na trgovinskih policah gibljejo okoli 1,7 evra, ptujski lük pa stane med 2,3 in 2,5 evra na kilogram. "Višjo ceno določajo pogoji pridelave, poleg tega pa je donosnost bistveno manjša. Mi pridelamo do 15 ton čebule na hektar, medtem ko pri hibridni čebuli lahko pridelajo tudi več kot 60 ton na hektar," je še pojasnila.
