Tjaša Gajšek
Glasbeni kolega mu je nadel ime ptujski Michael Bublé. "Tega nisem rekel jaz, ampak drugi," se ob tem smeje pevec in kitarist s Ptuja, ki je poleti na radijske valove poslal svojo najnovejšo pesem Obljubim ti. Čeprav je Aljažu Ramotu glasba tega kanadskega pevca zelo blizu, med velikimi imeni, ki jih občuduje, pa omeni še Franka Sinatro, se najbolje počuti v pop glasbi s pridihom countryja in bluesa. Potem ko je bil več let frontman skupine Smooth Taste, zadnja leta nastopa kot solist. Tudi sam se na odru dobro počuti, pravi. Odskočna deska zanj je bil lanski nastop na festivalu Melodije morja in sonca, kjer se je predstavil s skladbo Lebdiva. "S skupino smo že pred tem nastopali po Sloveniji, a zame kot solista je bil to največji nastop doslej in mi je dal lep zagon za naprej. Taki festivali so zelo lepa platforma sploh za nepoznane glasbenike, saj jih tam lahko spozna vsa Slovenija," pripoveduje, ko se srečamo na njegovem domačem Ptuju.
Tam je posnel tudi zadnjo izdano skladbo Obljubim ti. "Pesem je poletna, morska, zato smo z ekipo najprej razmišljali, da bi snemali na morju. Toda zakaj ne bi poletne pesmi posneli kar na Ptuju. Ptuj je zelo lep, hkrati ga premalokrat pokažemo. Pomagalo je tudi Mestno gledališče Ptuj, snemali smo še na okoliških gričih." Ramot pravi, da je zaljubljen v domače mesto, v katerem se je rodil, obiskoval šolo, v njem živi še danes. "Ko si enkrat tako navezan na neko mesto, ga je težko vzeti iz tebe. Ni popolno, je pa naše."
V glasbeni industriji je biti doma kje drugje kot v prestolnici lahko vsaj logističen zalogaj. "V zadnjih letih se v Sloveniji trudimo z decentralizacijo. To kažejo tudi glasbeni festivali, ki so na tem koncu države. Toda še zmeraj je v Ljubljani koncentracija glasbenikov, producentov in talenta. Ampak jaz sem – tako kot zmeraj v življenju - šel neko svojo pot."
Od nekdaj so bili "znaki", da bo glasbenik, se spominja. Ko kot otrok ni mogel zaspati, sta bili na voljo dve možnosti - ali so ga starši posadili v avto in ob glasbi vozili naokrog ali so prižgali radio in ob njem zaplesali. "Dolgo nisem bil niti član kakšnega pevskega zbora. Toda ko smo bili fantje proti koncu osnovne šole, smo dobili zamisel, ʼda bi mi pa zdaj nekaj igraliʼ. Bratranec, ki je bil v ansamblu, mi je večkrat pokazal, kako igrati na kitaro. Ko sem bil v osmem razredu, sem si kupil svojo kitaro, čeprav sem takrat znal odigrati le kak akord. Potem smo se dobili isto misleči mladi, nadobudni kitaristi. Vprašanje je bilo, kdo bo pel. Jaz sem imel največ talenta in tako se je začelo." Seveda so jih, mlade fante, na vaje hodila gledat dekleta, se smeje. "Prijateljev oče je imel delavnico, kjer se je čez dan delalo, čez vikend pa smo mi tam igrali." Potem je zamenjal več bendov. "Na tej poti ti vsak da kanček sebe in to te izoblikuje v človeka, kakršen si." Kar se je torej začelo bolj kot splet okoliščin, je preraslo v vedno večji užitek. "Petje je postalo moj način izražanja, odklop, h kateremu sem se zatekel, ko me je kaj težilo. Še danes je tako, ko pride kak slab dan, grem pisat."
Besedila za svoje pesmi namreč piše sam. "To so moji otroci. Težje se poistovetim z besedili, ki jih napiše nekdo drug. Rad imam, da lahko poslušalcu predam sporočilo, kot sem si ga zamislil. Tudi na odru mi je veliko lažje, ko vem, o kakšnih občutkih prepevam in kaj stoji za besedilom." Sodeluje z dvema snemalcema, ki opravita tudi delo producentov. "Ob tem imam krog ožjih prijateljev z različnimi okusi. Ko so pesmi na točki, da sem z njimi dovolj zadovoljen, jim jih pokažem in zmeraj dobim surove odzive, iskreno mnenje, ki mi največ pomeni. Če se skladba prime pri njih, je to kar dober pokazatelj, da jo bo sprejel tudi širši krog."
Kot glasbeni gost pogosto nastopi tudi na porokah. "Poletje s porokami ni tako polno, kot sem predvidel, sta pa vse bolj priljubljeni čas za poroko jesen in zima. Zimske poroke so sploh trend, ki se je pojavil nedolgo nazaj, in so zelo lepe. Še najmanj del, ko je treba stati na minusu, ostalo je krasno," komentira Ramot.
Po izobrazbi je kemijski inženir, a opravlja delo na področju informacijskih tehnologij. "Obstajajo tri povsem nepovezane različice mene. Vsakodnevni jaz gre normalno v službo, opravi svoje delo, drugi Aljaž je tisti, ki ustvarja, tretji je na odru, kjer sta potrebna povsem drug značaj in prezenca. Imam to srečo, da imam dovolj potrpežljivo partnerko, da lahko ob službi veliko časa namenim vsemu, kar je povezano s petjem. Sem sodi veliko ur solo petja, vaj, čas, ko se je treba zapreti v soboto in pisati. Preden začnem pisati, potrebujem čas zase, da sem sam s svojimi mislimi. Pa četudi je to samo sprehod. Potem pride na vrsto še snemanje, ki je tudi velik zalogaj, in promocija skladbe."
Te dni se pripravlja na izid nove avtorske skladbe, ki jo načrtuje jeseni. V svoji glasbeni karieri se drži filozofije korak za korakom. "Življenje je preveč nepredvidljivo, zato si za izid albuma nisem postavil preveč strogih časovnih okvirjev. Dolgoročni cilji pa so preprosti - čim več delati glasbo in nastopati, tega si želim," še doda glasbenik.
