Vida Božičko Štajnberger
Mineva leto dni od razgrnitve projekta vetrnih elektrarn Rogatec–Žetale, ki predvideva pet vetrnih agregatov na Maceljski gori. Od tega bi bile tri na območju občine Rogatec in dva na območju občine Žetale. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, navaja okvirno skupno nazivno moč 35 MW in letno proizvodnjo več kot 60 GWh, v javno razgrnjenem gradivu pa je navedeno tudi, da bi posamezne vetrnice lahko segale do 220 metrov višine.
Takoj po predstavitvi projekta je načrt razburil lokalno prebivalstvo. Opozarjali so predvsem, da ne morejo pristati na vetrnice, ki bi bile višje od Donačke gore. Domačini iz naselja Log opozarjajo predvsem na hrup, hkrati pa se jim zdi poseg v tako neokrnjeno naravo, kjer leži tudi pragozd Belinovec, povsem nesprejemljiv. Zaradi nesoglasij je pred letom dni nastala Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam Rogatec–Žetale.
"Nadaljnji potek projekta je v veliki meri odvisen od sprejetja DPN"
Še vedno v čakanju odgovorov na poslane pripombe
Spomnimo, da je morala zainteresirana javnost do konca aprila lani na pristojno ministrstvo poslati pripombe na projekt, odgovorov pa do danes še niso prejeli. Vmes je bilo pripravljenih nekaj strokovnih mnenj, ki izpostavljajo negativne vplive na okolje in ljudi – med drugim mnenja Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo narave in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaradi pritiskov lokalnega prebivalstva je odstopil dolgoletni župan Žetal Anton Butolen, projekt, ki je ocenjen na dobrih 50 milijonov evro, pa je zaradi suma nedovoljenega vplivanja, korupcije in sistemskega zlorabljanja donacijskega sistema pod drobnogledom policije in Računskega sodišča. Kazensko je bila razrešena tudi vodja projekta pri Dravskih elektrarnah Maribor Anamarija L. Mrgole, sicer zaradi projekta Loški Potok, kjer so postavili staro nedelujočo vetrnico.
Velik del lokalnega prebivalstva vetrnicam na predvideni lokaciji nasprotuje. Občinski svet Občine Rogatec je celo sprejel sklep, s katerim projektu nasprotuje, saj je po njihovem mnenju veliko nedorečenega in nejasnega, strokovna stališča pa so si nasprotujoča. V predvolilnih soočenjih se je velika večina političnih strank opredelila, da se vetrnice lahko umešča le tam, kjer projekt podpira lokalna skupnost. Kako je torej v primeru Haloz? V kateri fazi je projekt in ali se nadaljuje?
Projekt kljub nasprotovanjem ni ustavljen
"Projekt VE Rogatec je trenutno v fazi priprave odgovorov pristojnega ministrstva na prejeta stališča in pripombe javnosti na študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta (DPN). Projekt se nadaljuje v okviru zakonsko predpisanih, večfaznih postopkov," so sporočili iz Dravskih elektrarn.
Na vprašanje, ali bodo s projektom nadaljevali kljub nasprotovanju lokalnega prebivalstva, pa odgovarjajo: "Zavedamo se, da v delu lokalne skupnosti obstajajo pomisleki, ki jih jemljemo resno. Nadaljnji potek projekta je v veliki meri odvisen od sprejetja DPN, ob tem pa si bomo še naprej prizadevali za dialog in iskanje rešitev v okviru postopkov."
Glede na to, da zainteresirana javnost na odgovore Ministrstva za naravne vire in prostor čaka že skoraj leto dni, se zdi, da projekt trenutno stoji in čaka na nadaljnje odločitve. Odgovora s strani ministrstva še nismo prejeli.
V Civilni iniciativi so medtem prepričani, da projekt ni zastal. "Pripravljavci dopolnjujejo investicijsko dokumentacijo in ko bodo imeli predvsem politično podporo ter podporo lokalne skupnosti, bodo projekt zagotovo peljali naprej," je prepričan predstavnik civilne iniciative Roman Medved. "Po eni strani smo sicer veseli, saj se po enem letu investitor ni bistveno premaknil, po drugi strani pa vidimo, da je bil načrt, da se lokalno skupnost popolnoma zaobide in se v javnosti predstavi, da so vsi za vetrne agregate, kar pa danes vidimo, da ni tako," je še dodal.
