Tjaša Gajšek
Kako nevarni so nenadzorovani izlivi odpadnih voda v površinske vodotoke in kakšne so obremenitve za okolje? Po poginu 28 ton postrvi v ribogojnici v kraju Šturmovci v občini Videm pri Ptuju, do katerega naj bi po neuradnih podatkih prišlo zaradi onesnaženja vode na širšem območju potoka Studenčnica, na to vprašanje odgovarjajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
"Nenadzorovani izlivi odpadnih voda v površinske vodotoke so med resnejšimi okoljskimi obremenitvami, s katerimi se srečujemo," pojasnjujejo. "Posledice so odvisne od vrste in količine izlite snovi ter od značilnosti vodotoka, so pa lahko izjemno hitre in uničujoče za vodni ekosistem."
"Fekalne in komunalne odpadne vode vsebujejo visoke koncentracije organskih snovi, ki povzročajo biokemijsko porabo kisika v vodi. V nekaj urah po izlivu lahko raven raztopljenega kisika pade pod mejo, ki jo ribe in drugi vodni organizmi potrebujejo za preživetje. Prav to je najpogostejši neposredni vzrok pogina rib ob takšnih dogodkih. Poleg tega odpadne vode vsebujejo patogene mikroorganizme - bakterije, viruse in parazite - ki ogrožajo tako vodne organizme kot posredno zdravje ljudi, če gre za vodotok, ki se uporablja za rekreacijo ali je v zaledju zajetij pitne vode."
"Odpadne vode vsebujejo patogene mikroorganizme, ki ogrožajo tako vodne organizme kot posredno zdravje ljudi"
Kot smo poročali, je lastnik Ribogojnice Šturmovci Dušan Hrga v torek pozno zvečer, ko je opazil, da se ribe vedejo nenavadno, najprej poklical gasilce domačega PGD Videm, ki so jim pomagali spuščati zrak v vodo. Kot je pojasnil poveljnik PGD Videm pri Ptuju in vodja intervencije Tomaž Muršek, so po prihodu na kraj nemudoma pričeli prečrpavati vodo, da bi jo obogatili s kisikom in s tem izboljšali razmere za preživetje rib. V intervenciji so sodelovali člani devetih prostovoljnih gasilskih društev oziroma skupno 66 gasilcev in 17 gasilskih vozil.
Dolgoročno taki izlivi pomenijo tudi povišane koncentracije dušikovih in fosforjevih spojin, ki spodbujajo prekomerno rast alg in višjih vodnih rastlin. "Ta pojav, ki ga imenujemo evtrofikacija, dodatno znižuje vsebnost kisika in dolgoročno slabša ekološko stanje vodotoka. Okrevanje ekosistema po takšnem dogodku traja bistveno dlje kot sam izliv - od nekaj tednov do več mesecev, v občutljivih vodnih telesih pa tudi dlje."
Ključnega pomena je zato hiter odziv od odkritju takih dogodkov, navajajo, to pomeni takojšnje vzorčenje, laboratorijska analiza in obveščanje pristojnih organov omogočajo, da se obseg škode čim prej oceni in da se sprejmejo ustrezni ukrepi.
Spomnimo, mariborski policisti so bili o poginu postrvi obveščeni v sredo kmalu po polnoči. Kot so že v sredo sporočili s Policijske uprave Maribor, kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Več bo znano po ogledu kraja, zbranih obvestilih in rezultatih ustreznih analiz, so sporočili s policije.
