(FOTO) Na obisku v Dijaškem domu Ptuj: Dijaki prihajajo iz Idrije, Litije, Krškega

Na Ptuju poteka energetska sanacija Gimnazije Ptuj in Šolskega centra Ptuj, kamor sodi tudi Dijaški dom Ptuj. Dela vključujejo toplotno izolacijo stavbe, zamenjavo oken, toplotno izolacijo strehe, vgradnjo mehanskega prezračevanja, izdelavo sončne elektrarne, prenovo razsvetljave objektov in namestitev protipožarnega sistema. Gre za eno največjih investicij v zadnjih letih, vredno kar 20 milijonov evrov. Dela bodo predvidoma zaključena do marca 2026. Nekateri okoliški prebivalci se pritožujejo nad hrupom, vodstvo šole pa si predvsem želi, da bi dela potekala brez večjih težav in bi bila zaključena v rokih. V tem času so nekoliko prilagodili pouk in bivanje v dijaškem domu. Vsem dijakom so sicer kljub gradbiščnim razmeram zagotovili dostop do njihovih sob, kopalnice, jedilnice in družabnega prostora.

Zaradi boljših prometnih povezav je v domu manj dijakov 

Ptujski dijaški dom, ki je v stavbi v Arbajterjevi ulici že od leta 1980, zadnja tri leta sodi pod Šolski center Ptuj. Pritličje skupaj s kuhinjo je v uporabi Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, saj šoli na njihovi lokaciji primanjkuje prostorov. V zgornjih nadstropjih pa so sobe za dijake. Letos jih je 38.

"Čeprav je bilo v preteklosti tudi po 100 dijakov, smo zdaj s številom zadovoljni, saj je, odkar smo mi prevzeli dom, spet zaznati nekoliko večje zanimanje," pravi ravnatelj Rajko Fajt. Dijakov je sicer v splošnem danes v domu manj, saj so se prometne povezave v zadnjih letih precej izboljšale, tudi dvoizmenskega pouka ni več, kar je še pred dobrim desetletjem bila stalnica številnih programov. "Danes k nam pridejo predvsem dijaki od daleč. Letos imamo stanovalce iz Tržiča, Litije, Krškega, Idrije in Ljubljane. Od tam pridejo predvsem zaradi zanimivih programov, ki jih ponujamo na Ptuju. Pritegnejo jih umetniški oddelek na gimnaziji, program tehnik oblikovanja v Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo in program klepar - krovec, ki se zdaj izvaja le še na Ptuju," pravi Patricija Furek, ena od vzgojiteljic v dijaškem domu. Nadaljuje, da se za bivanje pri njih odločajo tudi športniki, ki tako lažje usklajujejo šolo in treninge: "Aluminij Kidričevo ima denimo žensko nogometno ligo, letos imamo tudi dekle, ki na Ptuju trenira met diska, sicer pa prihaja iz Celja. Odbojkarski in teniški klub sta prav tako močna in včasih imamo tudi te športnike." Čeprav je danes pri njih veliko manj dijakov iz okoliških krajev, pa v domu bivata tudi dekleti iz Stoperc in s Hajdine. "Obe se sicer šolata v Ormožu, in ker so povezave zjutraj manj ugodne, na Ptuju je treba tudi prestopiti, sta se odločili, da bosta bivali v domu."

Prav zaradi slabše prometne povezave se je za bivanje v domu odločila tudi dijakinja Klara, ki zdaj obiskuje tretji letnik Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, smer tehnik oblikovanja. Prihaja iz Rogatca in, kot pravi, bi jo vsak dan nekdo moral peljati do Stoperc, kjer bi potem šla na avtobus do Ptuja. "To bi mi vzelo veliko časa, ki ga raje namenim druženju s prijatelji in s svojo cimro. V domu se res super počutim, tukaj imamo številne delavnice, na voljo nam je tudi fitnes. Ni se bilo težko navaditi, vzgojiteljice so zelo prijazne in nam veliko pomagajo, tudi z ostalimi stanovalci smo se precej povezali," je povedala in ob tem dodala, da tudi prihodnje leto namerava ostati v domu, nato pa načrtuje študij.

Vse več jih koristi možnost enoposteljne sobe

Ker ima dom 80 ležišč in z dijaki ni v celoti zapolnjen, občasno sprejemajo tudi dijake iz programa Erasmus. "Včasih so tukaj bili tudi tuji delavci, a ko smo mi prevzeli dom, smo jih izselili. Zdaj sprejmemo le dijake iz tujine, ki pridejo v spremstvu učitelja. Zanje imamo na razpolago dvanajst ležišč. Manjši del doma pa je namenjen tudi študentom. Običajno prideta eden ali dva na leto. Ni jih veliko. Ker kapacitet nimamo polno zapolnjenih, dijakom nudimo možnost enoposteljnih sob. Letos se jih je dvanajst odločilo za to možnost," je pojasnjuje ravnatelj.

Zraven dveh vzgojiteljic, ki sta v domu prisotni ob različnih terminih, čez noč pride še varnostnica. "Tako zagotavljamo, da je ves čas v domu vsaj en odrasli," pravi ravnatelj in še doda, da se ob 21. uri vrata zaklenejo, ob 22. uri pa je čas za počitek. Tudi med 16. in 18. uro iz doma ni izhoda, takrat je namreč predviden čas za učenje, ko so dijaki po sobah, vzgojiteljice pa jim pri učenju pomagajo, kadar je to potrebno. Kar tretjina stanovalcev je dijakov s posebnimi potrebami, tako da je njihova pomoč pri domačih nalogah zelo dobrodošla. "A vseeno so naši dijaki zelo uspešni. Skoraj vsi, lahko rečemo, da v 98 odstotkih, uspešno opravijo letnik," se pohvali ravnatelj.

Z dijaki pa redno dela tudi svetovalna delavka Mateja Lašič: "Za dijake pripravljam različne delavnice. Zlasti o osebni rasti in samopodobi. Imeli smo tudi delavnico o tem, kako se učiti. Vključujem pa se tudi, kadar se pri katerem od dijakov pojavijo kakšne stiske ali težave." Čeprav opaža, da se stanovalci v domu dobro počutijo, je pri tej generaciji zaznati slabšo samopodobo, saj številni nenehno iščejo potrditev. Težko se soočajo z neuspehi in hitro obupajo. "Jaz to povezujem s posledicami koronskega obdobja. Ti otroci so bili kar dve leti brez socialnega stika s sovrstniki in zagotovo se to še vedno odraža."