Kmetijski minister Janez Cigler Kralj si je s predstavniki kmetijsko svetovalne službe ogledal posledice letošnje suše v Spodnjem Podravju. Kot je povedal po obisku v Podlehniku, so se seznanili tako s stanjem na živinorejskih kot na ekoloških kmetijah ter s pozitivnimi učinki namakanja. V Halozah se je sprehodil tudi med vinogradi. Pri Gorazdu Šerugi je prav v času obiska potekala trgatev. Po njegovih ocenah je zaradi suše letos izpadla najmanj polovica pridelka, še bolj zgovorna pa je bila letošnja trgatev. Običajno grozdje z okoli 30 ljudmi trgajo dva polna dneva, letos pa je bilo kljub 36 trgačem delo končano v enem dnevu, in to že okoli druge ure popoldne. "Če ne bi bil zaposlen, se s tem ne bi mogel preživljati. Stroški trgatve so visoki, tu so še fitofarmacevtska sredstva, gorivo in naše delo. Vinogradništvo si lahko privoščim zato, ker imam službo," je bil neposreden Šeruga. Ob tem opozarja, da ne gre več le za eno slabo letino. Vinograde so v zadnjih letih prizadele pozeba, slab nastavek, toča in zdaj še suša. "Ministra bi danes vprašal, ali si upa mojega sina pogledati v oči in ga vprašati, ali bo prevzel vinogradništvo. Tako enostavno ne gre več," je bil oster. "Čeprav bi bile subvencije za namakalni sistem, si ob takšnem izpadu pridelka niti lastnega deleža v investicijo ne morem privoščiti. In tudi če bi bil sistem brezplačen, ostaja vprašanje cene vode," nadaljuje.
Tudi direktor Ptujske kleti Tine Kek je zaskrbljen. V Ptujski kleti so lani prve grozde trgali 5. septembra, letos pa že 12. avgusta. Letošnja letina je bila za haloške vinogradnike zaznamovana z več zaporednimi ujmami. Pozeba sicer po besedah Keka ni bila tako huda, precej več škode pa je povzročila toča, ki je prizadela Haloze, zdaj pa je svoje dodala še dolgotrajna suša. V Ptujski kleti trenutno ocenjujejo, da bo v Halozah pridelka od 60 do 70 odstotkov manj.
Izplačila za lansko sušo v kratkem, letos še poteka popis škode
Minister Janez Cigler Kralj je po ogledu poudaril, da je suša trenutno najbolj pereča letošnja težava v kmetijstvu in le še ena v vrsti ujm, ki so prizadele pridelovalce. Ob tem je spomnil, da je ministrstvo pohitrilo postopke za izplačilo pomoči po lanski suši. Do konca avgusta naj bi bilo izdanih okoli 3800 odločb, nekaj še septembra, izplačila pa naj bi sledila v petih delovnih dneh po izdaji odločbe. Skupaj bo izplačanih več kot 8,4 milijona evrov. "Običajno zaradi zakonskih določil od škodnega dogodka do izplačila mine približno leto dni. To je nevzdržno, še posebej, ker se škodni dogodki ponavljajo praktično vsako leto," je dejal minister, ki si prizadeva, da bi te postopke v prihodnje pohitrili in poenostavili.
Jeseni naj bi Slovenija prejela tudi okoli 2,7 milijona evrov evropske pomoči zaradi visokih stroškov goriv in gnojil. Posamezna država lahko k temu prispeva še do 200 odstotkov nacionalnih sredstev. Cigler Kralj je dejal, da na ministrstvu vlagajo izjemne napore, da bi ta sredstva zagotovili in jih čim prej usmerili med kmete. "Ne bom obljubljal stvari, ki jih potem ne morem uresničiti. Lahko pa zagotovim, da kmetje ne bodo ostali sami. Naša naloga je, da skupaj najdemo ukrepe, ki bodo učinkoviti in predvsem dovolj hitri," je še dejal. Kar se tiče pomoči po aktualni suši, pa trenutno potekajo še ocene škode in izplačil še kar nekaj časa ne bo.
Rejci potrebujejo pomoč za krmo
Med obiskom so se predstavniki ministrstva in kmetijske svetovalne službe seznanili tudi s stanjem na živinorejskih in ekoloških kmetijah ter s posledicami suše v poljedelstvu. Eden ključnih pozivov je pomoč rejcem pri zagotavljanju krme, ki je na nekaterih območjih primanjkuje že za štiri do pet mesecev. Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je ob tem poudaril predlog za avansna izplačila rejcem plemenskih živali. "Če enkrat krava zapusti hlev, se težko vrne. Če kdo potrebuje hitro pomoč, so to rejci, ki bi lahko avans namenili izključno za nakup osnovne krme," je dejal in dodal, da je odziv ministrstva na predlog pozitiven. Minister pa je napovedal še spremembe določb glede nitratne direktive. "Sem velik pristaš tega, da stroka spremlja razmere vsako zgodnjo pomlad ali pozno zimo in pridelovalcem omogoči, da začnejo, če razmere dopuščajo, z mineralnimi gnojili gnojiti že prej, ne šele 15. februarja," je dejal Cigler Kralj. Kot ključno pa izpostavlja tudi prilagajanje spremenjenim vremenskim razmeram z namakanjem in senčenjem. A prav pri namakanju je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja. "Za namakalni sistem je potrebnih tudi 22 soglasij, postopki pa trajajo štiri ali pet let. Tega časa nimamo. Vode imamo dovolj, imamo Dravo, Savo in Muro ter podtalnico. Problem je predvsem v postopkih, ki jih je treba poenostaviti," je poudaril. Minister je s to problematiko seznanjen in je obljubil prizadevanja v smeri poenostavitve teh postopkov.
V soboto se začenja Agra
V soboto se v Gornji Radgoni začenja 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na sejmu bodo domači in tuji razstavljavci predstavljali inovativne digitalne rešitve, najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske mehanizacije in opreme.
Na ogled bodo med drugim stroji in priključki za poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, gozdarstvo, vrtnarstvo in živinorejo ter tudi oprema za predelavo grozdja in kletarstvo ter urejanje okolja in vrta. Razstavni program bo prav tako obsegal semena in sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin ter zaščito živali, opremo za živilskopredelovalno industrijo, gostinstvo, hotelirstvo in gastronomijo, kmetijske gradnje ter izdelke za uporabo obnovljivih virov energije. Na ogled bosta tudi vinska hala in živalska razstava. Predstavilo se bo 1690 razstavljavcev iz 36 držav.
Strokovni program bodo pripravile številne institucije in organizacije. Ministrstvo za kmetijstvo bo predstavilo teme s področij gozdarstva, kmetijstva, ekološkega kmetijstva, ribištva in položaja kmetic. Pripravilo bo tudi več strokovnih posvetov, med drugim o digitalizaciji lovstva, pravični prehranski verigi ter vsebnosti vitaminov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju in zelenjavi.
