Le nekaj deset kilometrov od slovenske meje Univerza v Celovcu krepi okolje, v katerem se lahko raziskovalne ideje, znanje študentov in sodelovanje z gospodarstvom pogosteje spreminjajo v nove projekte in podjetja. Pomemben del tega načrta je letos poleti odprt center aspire!, kjer podjetništva ne razumejo zgolj kot ustanavljanja hitro rastočih (tehnoloških) podjetij, ampak precej širše – tudi kot samozaposlitev ter razvoj rešitev z družbenim in okoljskim učinkom.
Za nekoga iz Slovenije, ki razmišlja o študiju, delu ali podjetniški poti na avstrijskem Koroškem, Celovec ni zanimiv samo zaradi bližine. Na tamkajšnji univerzi poskušajo tesneje povezati tisto, kar se dogaja v predavalnicah in raziskovalnih laboratorijih, s podjetji, podpornimi institucijami in podjetniškim okoljem širše regije.
Koroška kot laboratorij za podjetništvo z učinkom
Posebno mesto v tej zgodbi ima socialno podjetništvo. Univerza skupaj z deželo Koroško že od leta 2021 razvija Social Innovation Lab Carinthia (SILC), ki pomaga ljudem in organizacijam razvijati družbeno in okoljsko usmerjene ideje v izvedljive projekte in socialna podjetja. Gregorijevo delo je povezano tudi s spremljanjem tega okolja. Skupaj z Erichom Schwarzem je soavtor poročila Social Innovation & Business Report Kärnten 2025/2026, ki predstavlja razvoj socialnih podjetij ter družbenih in okoljskih inovacij na Koroškem. Tako nastaja precej širša slika podjetništva, kot jo običajno povezujemo z univerzami.
Aspire! namreč poleg podjetniških programov združuje tudi področje socialnih kompetenc, skupinske dinamike in organizacijskega učenja. Univerza želi študentom ob strokovnem znanju razvijati tudi sposobnosti vodenja, komunikacije, dela v skupinah, obvladovanja konfliktov in samorefleksije.
Univerza v Celovcu ima približno 13.000 študentov, je povedal Patrick Gregori z univerzitetnega oddelka za management, ki sodeluje tudi pri novem centru aspire! Center for Entrepreneurship, Innovation & Social Competence. Njegova ocena je, da ima univerza precej prostora za nadaljnji razvoj prenosa znanja in nastajanja novih podjetij. "Univerzo vse bolj vidim v smeri podjetniške univerze, kjer postajajo tehnološki transfer in zagonska podjetja vedno pomembnejši kot tretje poslanstvo univerze," pravi Gregori.
Pri tem ne misli samo na tehnologijo. Čeprav izpostavlja močno tehniško fakulteto in raziskave, iz katerih že nastajajo spin-off podjetja, vidi neizkoriščen podjetniški potencial tudi v družboslovju, humanistiki in managementu.
Podjetništvo za študenta tehnike – pa tudi humanistike
Univerza center aspire! predstavlja kot osrednji prostor za podjetniško razmišljanje, inovativne ideje in družbeno odgovornost. Namenjen je študentom, raziskovalcem, projektnim ekipam in tudi diplomantom različnih študijskih smeri. Ena ključnih razlik v pristopu je prav ideja, da podjetništvo ni stvar samo študentov ekonomije ali tehnike. "Podjetništvo želimo bolj poudariti za vse študente," pojasnjuje Gregori.
Kot konkreten primer navaja program Podjetnštvo & inovacije, ki študentom omogoča pridobivanje znanj s področja podjetništva in inovacij ob njihovem osnovnem študiju. Aktualni program je razdeljen na tri sklope – Basics, Electives in Labs – in vključuje vsebine od osnov podjetništva do financ in računovodstva za mlada podjetja ter socialnih kompetenc in organizacijskega učenja. Toda za Gregorija je pomembnejša širša sprememba razumevanja podjetništva.
Podjetnik ni samo nekdo, ki želi ustvariti naslednji Facebook
Beseda podjetništvo pri marsikom še vedno sproži precej določeno predstavo: tehnološki startup, vlagatelji, hitra rast in predvsem zaslužek. Gregori meni, da je takšna slika preozka. "Še vedno imamo veliko stereotipov o podjetništvu," ugotavlja. Za mnoge je podjetništvo še vedno povezano predvsem s podjetji, kakršna so OpenAI, Facebook ali Amazon.
V centru želijo zato podjetništvo predstaviti širše. Vanj sodijo hitro rastoča podjetja, vendar tudi samozaposlitev, socialno podjetništvo ter inovacije, ki rešujejo družbene ali okoljske probleme. To je še posebej pomembno pri študentih družboslovja in humanistike. Po Gregorijevih besedah del teh študentov podjetništvo še vedno enači predvsem s kapitalizmom in zato v njem ne vidi nečesa, kar bi bilo povezano z njihovim področjem.
Naloga centra je po njegovem pokazati, da inovacija ni nujno tehnološka. "Potrebujemo inovacije – ne samo na tehničnem področju, ampak tudi družbene inovacije in ustvarjanje nečesa pozitivnega," poudarja. To pa ne pomeni, da v Celovcu gospodarski vidik odrivajo na stran. Nasprotno. "Ne smemo pozabiti ekonomskega vidika. Ta je resnično pomemben," opozarja Gregori.
Ideja je torej podjetništvo, ki je gospodarsko vzdržno, vendar lahko ob dobičku ustvarja še družbeno ali okoljsko vrednost. Tudi uradna predstavitev centra kot enega njegovih osrednjih ciljev izpostavlja pomoč študentom in raziskovalcem pri razvoju socialnih inovacij in socialnega podjetništva za reševanje družbenih izzivov.
Od predavalnice do prototipa
Takšen pristop bi ostal precej abstrakten, če bi se končal pri predavanjih. Gregori zato kot pomemben del celovškega okolja izpostavlja prostore in infrastrukturo, kjer je mogoče ideje tudi preizkusiti. Na univerzi imajo denimo fabrication lab, namenjen tudi 3D-tiskanju in izdelavi prototipov. V bližnjem Lakeside Science & Technology Parku je ustvarjalni prostor inspire! Lab, namenjen delu, povezovanju in razvoju idej.
Gregoriju se zdijo takšni fizični prostori pomembni zato, ker omogočajo srečevanje ljudi, izmenjavo zamisli in razvoj projektov, iz katerih lahko nazadnje nastane tudi podjetje. V pogovoru je kot enega vidnejših primerov raziskovalne infrastrukture izpostavil še notranjo in zunanjo infrastrukturo za raziskave brezpilotnih letalnikov, povezano s tehniško fakulteto. Prav pri tehnoloških raziskavah vidi tudi možnosti za nadaljnje nastajanje spin-off podjetij.
Univerza noče ostati otok
Za človeka, ki razmišlja o podjetništvu ali karieri na avstrijskem Koroškem, je morda še pomembnejši drugi del zgodbe - univerza želi biti tesneje vpeta v gospodarsko okolje okoli sebe. Gregori med pomembnimi nalogami aspire! izpostavlja prav povezovanje univerze s prakso, startupi, podjetji in organizacijami v regionalnem podjetniškem ekosistemu.
"Poskušamo sodelovati z vsako institucijo, ki je pomembna za podjetništvo in inovacije v regiji," pravi. Center naj bi bil tako eden od mostov med univerzo in prakso. To povezovanje že dobiva konkretne oblike. Aspire! denimo sodeluje v programu Digital Innovation Hub Süd, ki podpira mala in srednja podjetja na Koroškem, Štajerskem, Gradiščanskem in Vzhodnem Tirolskem pri digitalni in z umetno inteligenco podprti preobrazbi.
Poseben primer podpore nastajajočim podjetniškim idejam je program vor.GRÜNDEN. Namenjen je razvoju idej iz znanstvenega okolja proti tržni zrelosti; izbranim omogoča devetmesečno zaposlitev na Univerzi v Celovcu, strokovnega mentorja in dodatni proračun za svetovanje. To je pomemben signal, kakšno vlogo želi univerza igrati: ne zgolj izobraževati bodoče zaposlene, temveč ljudem pomagati, da iz znanja ustvarijo lastne projekte.
Ideje iskali tudi pri Stanfordu in Cambridgeu
Center aspire! sicer ni nastal iz nič. Gregori je v pogovoru pojasnil, da so pred njegovo vzpostavitvijo analizirali približno 15 ali 16 podobnih centrov in iskali dobre prakse na univerzah v tujini. Med institucijami, ki jih je omenil, so Stanford, Duke in Cambridge, v evropskem prostoru Tehniška univerza v Münchnu, v Avstriji pa dunajska Wirtschaftsuniversität oziroma WU. Namen seveda ni kopiranje ameriškega modela v Celovec. Gre za vprašanje, kako lahko univerza na avstrijskem Koroškem postane prostor, kjer se srečajo raziskovanje, izobraževanje, podjetja in ljudje z idejami.
Za slovensko okolje je pri tem zanimiva že geografija. V neposredni bližini Slovenije se razvija univerzitetno središče, ki želi aktivneje ustvarjati povezave med znanjem, podjetništvom in regionalnim gospodarstvom. In Gregorijeva razlaga podjetništva je pri tem precej preprosta: podjetje mora biti gospodarsko vzdržno, vendar to ne pomeni, da je njegov edini smisel čim večji dobiček.
Prav nasprotno. Ideja, ki jo želi aspire! razširiti med študente različnih področij, je, da je mogoče ustvariti podjetje, službo ali projekt, ki človeku omogoča preživetje in rast – hkrati pa ustvarja nekaj koristnega tudi za okolje, v katerem deluje. Za Slovence, ki avstrijske Koroške ne vidijo več samo kot kraja za zaposlitev čez mejo, ampak tudi kot prostor za razvoj lastne kariere, raziskovalnega projekta ali podjetniške ideje, je to okolje vsekakor vredno spremljati.
