Vinko Kernc
Potrošništvo je morda lahko prijetno (ni pa seveda nujno), a hkrati prinaša vse več izdelkov, vse večjo pestrost in vse večjo kompleksnost. Slediti in zares razumeti je vse težje.
Ali je izdelku smiselno dati enolično oceno, podeliti zvezdice ali ga označiti z barvo, je dvomljiva reč. Še posebno, ko gre za kompleksne stvari, kot so televizorji, mobilni telefoni ali avtomobili, je ena sama oznaka s stališča kupca premalo.
Tako je tudi z avtomobilsko varnostjo. Euro NCAP sicer za vsak preskušen avtomobil izda dokaj obsežno poročilo, a hkrati tudi jasno poudari, da – zaradi že omenjene kompleksnosti, tokrat različnih preskusov, in zaradi letnega dvigovanja kriterijev – neposredna primerljivost ni več mogoča.
Ujeli smo se v začaranem krogu. Pričakujemo vse več in vse boljše izdelke. Želimo jih (pred nakupom) razumeti. Zahtevamo informacije. Kompleksnost izdelkov je vse večja, zato je informacij vse več. Te je težko izluščiti, jim tudi težko določiti prioritete, hkrati pa jih je tudi vse težje ovrednotiti, saj informacije pogosto presegajo naše znanje. Zato so se pojavile kratke ocene – številke, barve, zvezdice. Ki skoncentrirajo številne informacije na eno samo.
In spet ne vemo dosti.
Vsaka ocena je odvisna od kriterijev, ki jo določajo, zato je treba, da bi oceno razumeli, kriterije poznati. To pomeni, da je treba kriterije raziskati in jih razumeti. Pa smo spet na začetku.
Kakorkoli obrnemo, da bi se znašli v svetu potrošništva, je treba biti precej poučen: da bi se lažje in mirne vesti odločili med več izdelki, se je treba ali poučiti o izdelkih ali pa o kriterijih izbranega ponudnika vrednotenja izdelkov.
Razen, seveda, če slepo zaupamo v en sam znak zgoščeno vrednotenje.
