Katastrofalne posledice podnebnih sprememb nas vedno znova in skozi vse letne čase spomnijo in opomnijo, da s sprejemanjem podnebnih ukrepov krepko zamujamo. Če k temu dodamo še dele sveta s političnimi samodržci, ki navkljub orkanom, poplavam, silovitim požarom in snegolomom pred lastnim pragom te še vedno zanikajo, bodo posledice žal neizogibno še hujše.
Tudi zato so aktualne debate in razmisleki o tem, kako premoženje prebivalstva in podjetij ter celo njihovih življenj ustrezno zavarovati in finančno zaščititi. Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo pri tem glavno vlogo. Skozi zavarovalne premije narekujejo cene in tudi dostopnost teh zavarovanj. Četudi zatrjujejo, da zaradi ekstremnih posledic požarov, poplav in neurij za zdaj ne načrtujejo zvišanj premij za tovrstna zavarovanja, je temu težko verjeti. Priznavajo namreč, da ta prilagajajo stopnji tveganj na požarno in poplavno bolj ogroženih področjih. Premije prilagajajo tudi višjim stroškom storitev za odpravo škod in posledično višji inflaciji. Čeprav evropske zavarovalnice in pozavarovalnice že razmišljajo o izključitvi možnosti zavarovanj na nekaterih podnebno ekstremnih območij, v slovenskih zavarovalnicah zatrjujejo, da tako drastičnega ukrepa v Sloveniji ne načrtujejo.
Po drugi strani pa je treba pritrditi kritikom, ki s prstom kažejo na vedno višje dobičke zavarovalnic. Te so rezultat višjih zavarovalnih premij in obsega izplačil škod. Največji "delničarji" zavarovalnic so namreč njihovi zavarovanci. Ti se pogosto izgubljajo v labirintu drobnega tiska, različnih zavarovalnih temeljev in omejitev zavarovalnih vsot ter amortizacij, ki znižujejo že ocenjene škode in izplačilo odškodnin. Spomnite se polemike ob katastrofalnih poplavah iz leta 2023, ko je škoda dosegla celo tri milijarde evrov, o tem, katere rizike in do kakšne višine zavarovalne vsote omogoča zavarovanje izliva meteorne vode znotraj hiše in kaj zavarovanje za primer poplave ... Ob tem ne gre spregledati dejstva, da ima premoženje hiš in stanovanj v Sloveniji zavarovan le manjši del prebivalstva, sploh če to primerjamo z avtomobilskimi kasko zavarovanji.
V labirintu drobnega tiska
Zato se je treba pobud na evropski ravni in tudi v Sloveniji o zmanjševanju zavarovalnih vrzeli zaradi podnebnih tveganj v obliki javno-zasebnih partnerstev, ki bi ta porazdelila med zavarovalnice, prebivalstvo, podjetja in državo, lotiti premišljeno, pregledno in z dovolj zmogljivimi varovalkami. Zakaj? Te dni beremo o več finančnih goljufijah pri dodeljevanju državnih pomoči ob poplavah leta 2023. Vprašanje je, koliko jih je še ostalo pod vodo ... Še zlasti, če bi na ta način želeli okrepiti odpornost na finančne posledice ekstremnih vremenskih pojavov in drobljenje ad hoc državnih pomoči, ki pritiskajo tudi na javne izdatke in povečujejo javnofinančne primanjkljaje. Računica namreč kaže, da bi ob obveznem zavarovanju tudi s skupnim solidarnim pristopom do teh tveganj in njihovih finančnih kritij potrebovali dve tretjini manj kapitala, kot ga posamezno namenjajo zavarovalnice in državni proračuni. Ob čemer bi morali "zavarovati" tudi stranpoti tako zbranega zavarovalnega kapitala ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
