Barbara Bradač
Sobotno druženje šestih najstnikov ob koncu osnovne šole se je v naselju vrstnih hiš v Bezéni pri Rušah končalo s prihodom policije, pozneje pa še z obvestilom, da je policija zoper mladoletno gostiteljico na Okrajno sodišče v Mariboru vložila obdolžilni predlog. Dogodek je odprl vprašanje, kje je v strnjenem naselju meja med najstniškim veseljem in nevzdržnim hrupom – pa tudi, ali bi bilo mogoče sosedski spor rešiti s pogovorom.
Štiri dekleta in dva fanta so se 20. junija zbrali na vrtu vrstne hiše. Po pripovedovanju očeta mladoletnice so se sošolci za zabavo dogovorili ob koncu devetega razreda, začeli pa naj bi okoli 15.30. Družili so se ob bazenu in poslušali glasbo.
Policisti Policijske postaje Ruše so bili okoli 19.42 obveščeni o glasni glasbi. V obvestilu materi mladoletnice so zapisali, da so na kraju ugotovili, da je dekletu pripisana kršitev, ker naj bi v hiši in na vrtu predvajala glasno glasbo, slišati pa naj bi bilo tudi kričanje mladoletnikov, zaradi česar je bil moten mir soseda. Policija je dejanje opredelila kot domnevni prekršek po prvem odstavku 10. člena zakona o varstvu javnega reda in miru ter napovedala, da bo o njem odločalo sodišče.
Oče dekleta poudarja, da so najstniki glasbo takoj po prihodu policistov utišali. Hčerka naj bi se ob obisku policije močno prestrašila, zato se mu zdi odziv nesorazmeren. Prepričan je, da bi bilo dovolj že opozorilo. "Če bi jih sosed najprej opozoril in prosil, naj glasbo utišajo, bi to tudi storili. Razjezilo nas je, da je bila takoj poklicana policija, nato pa je zadeva prišla še do sodišča," pravi. Družina po njegovih besedah v tej hiši živi že dvanajst let, novi sosed pa se je priselil pred kratkim. "Želimo si, da otroci niso ves čas na telefonih in tablicah, da se družijo in pogovarjajo. Ko so nekoliko glasnejši, pa nas to že moti. Živimo v sodobnem, nervoznem svetu z vse manj tolerance," meni oče. Poudarja, da ne zanika, da so bili mladi glasni, vendar se mu zdi pomembno, da se pri enkratnem dogodku najprej poskusi s pogovorom.
Sosed dogajanje opisuje drugače. Pravi, da ga niso motili otroško veselje, pogovor, igra ali skakanje v bazen, temveč pretirano glasna glasba. Ker gre za strnjeno naselje vrstnih hiš s tankimi stenami, naj se tudi pri zaprtih oknih v svojem domu ne bi mogel normalno pogovarjati. "Ko sem prišel domov, bil sem v zdravilišču, je bila glasba še znosna. Pozneje pa je postajala vse glasnejša. Zaprl sem vsa okna, vendar je bil hrup še vedno nevzdržen. Kar je preveč, je preveč," pravi. Po njegovih besedah to ni bilo prvič, vendar naj bi bila glasnost tistega popoldneva največja doslej.
Zavrača očitek, da pred klicem policije ni poskusil navezati stika. Trdi, da je štirikrat zvonil pri hiši in klical čez ograjo, vendar ga zaradi glasbe ni nihče slišal. Ker naj bi hrup trajal uro ali dve, je poklical policijo, da bi policisti najstnike zgolj opozorili. "Nisem želel, da bi otrok ali starši dobili kazen. Hotel sem samo, da pride policija, jih opozori in da glasbo utišajo. Nisem vedel, da bo policija vložila obdolžilni predlog, tega tudi nisem zahteval," zatrjuje. Po njegovem mora biti uvidevnost obojestranska: otroci imajo pravico do druženja in zabave, sosedje pa do znosnega bivanja.
Tudi sam se ukvarja z glasbo, zato, kot pravi, dobro pozna učinek stopnjevanja glasnosti: ko je glasba glasnejša, ljudje začnejo glasneje govoriti, nato pa glasnost glasbe še povečajo. "Naj se zabavajo, počitnice so in razumem, da potrebujejo sprostitev po šoli. Toda v strnjenem naselju se moramo zabavati pri normalni glasnosti," dodaja.
Po prihodu policistov je bila glasba utišana, druženje pa se je nadaljevalo pri nižji glasnosti, ki za soseda ni bila več moteča. Kljub temu sosedski spor ni potihnil. Oče mladoletnice je dogodek javno izpostavil, čemur so sledili številni spletni komentarji. Nekateri so bili po oceni soseda žaljivi in so prestopili mejo sprejemljivega.
Policija medtem pojasnjuje, da opozorilo v tem primeru ni bilo ena od možnosti. Ker je bila domnevna kršiteljica mladoletna, policisti niso pristojni za izbiro ali izrek ukrepa, temveč morajo vložiti obdolžilni predlog. O nadaljnjem postopku in morebitnem ukrepu odloča sodišče.
