Več gledališčnikov se zaradi domnevnega poseganja politike v umetnost umika od beograjskega mednarodnega gledališkega festivala Bitef, poroča STA, obsežnejši prispevek o tem pa je v Delu objavila novinarka Nina Gostiša.
Med ustvarjalci je tudi režiser Žiga Divjak, ki je ob odpovedi gostovanja dokumentarne predstave Anhovo zapisal, da z zaskrbljenostjo spremlja institucionalno razgradnjo festivala v zadnjih letih. "Leta 2025 je prišlo do resnega posega v umetniško avtonomijo festivala, ko program, ki ga je predlagalo umetniško vodstvo, ni bil sprejet zaradi politično nezaželenega umetnika - Mila Raua. Tega ne razumem kot običajen programski zaplet, temveč kot cenzorski poseg. Tak poseg zahteva jasno javno obsodbo, opravičilo in prelom s praksami, ki so do njega pripeljale," je zapisal v izjavi ob odpovedi gostovanja na Bitefu.
Sedanje vodstvo festivala se od lanskih dogodkov, kot je poudaril, ni jasno distanciralo, prevzelo odgovornosti za povzročeno škodo in naredilo nujnega prvega koraka k obnovi zaupanja: javnega priznanja napake in opravičila Milu Rauu. "Še več, v sedanjem odboru ostajajo tudi osebe, ki so bile po javno objavljenih informacijah del lanske odločitve, s katero je bilo preprečeno njegovo sodelovanje. To zame ne pomeni novega začetka, temveč kontinuiteto z dejanjem cenzure."
Njegov avtorski projekt, dokumentarna predstava Anhovo, govori o prepletu kapitala, politike in nasilja ter o skupnosti, ki se temu poskuša zoperstaviti, zato bi bilo po njegovem mnenju "v nasprotju z njenim temeljnim etičnim izhodiščem, če bi njeno gostovanje prispevalo k legitimizaciji trenutnega institucionalnega stanja festivala". Ob tem je zapisal, da beograjsko občinstvo in umetnike spoštuje ter si želi, da bi se Anhovo v Beogradu lahko zgodilo v drugačnih okoliščinah.
Po pisanju STA Divjak ni edini gledališki umetnik, ki je napovedal odpoved gostovanja na Bitefu, ki bo prihodnje leto praznoval 60 let delovanja. Kot je v začetku meseca poročal portal N1 Srbija, je v Bosni in Hercegovini rojeni režiser Oliver Frljić šele v srbskem časopisu Danas izvedel, da je bila njegova predstava Črno zlato v produkciji Beograjskega dramskega gledališča uvrščena v program.
Frljić se zaveda, v kolikšni meri sta bila ugled in avtonomija festivala ogrožena zaradi polemike o cenzuri programa, ki ga je lani predlagal režiser Miloš Lolić, je poročal portal. "Zavrnitve programa Miloša Lolića s strani organizacijskega odbora festivala Bitef lani ne morem razumeti drugače kot dejanje cenzure. Ni pomembno, ali se je kdo s tem programom strinjal ali ne, pomembno je dejstvo, da je ta odločitev ogrozila avtonomijo najpomembnejšega srbskega gledališkega festivala in tudi enega najpomembnejših v regiji. Posledično festival lani prvič v več kot pol stoletja neprekinjenega delovanja ni bil izveden," je dodal.
Po njegovih besedah so s tem pristojni organi povzročili nepopravljivo škodo, saj da so s tem škodovali tudi kulturni krajini Srbije in regije, "v kateri so mednarodna gostovanja vse redkejša, medtem ko trenutna oblast zapira še tistih nekaj preostalih oken v svet gledališča".
Predsednik odbora in programski selektor letošnjega Bitefa Spasoje Ž. Milovanović je po poročanju N1 Srbija dejal, da ima vsakdo pravico odstopiti od sodelovanja na festivalu ali zavrniti povabilo. Zanje je najpomembneje, da sta bila povabljena iz umetniških razlogov. "Čeprav je torej umik legitimna izbira, pa ni pomembno, ali se z njo strinjam ali ne," je dodal Milovanović.
Sodelovanje so odpovedali tudi slovenski režiser Sebastijan Horvat in srbski dramatik Milan Ramšak Marković, portugalska skupina Teatro Praga ter britansko-nemška skupina Gob Squad. Po besedah srbskega igralca Svetozara Cvetkovića vsi gledališčniki kot razlog odpovedi navajajo cenzuro.
Letošnja 59. izvedba festivala Bitef bo med 14. in 20. septembrom pod sloganom Usudi se da saznaš (Drzni si izvedeti). Za odprtje je predvidena uprizoritev Predmeta Medeja Črnogorskega narodnega gledališča in Kulturnega centra Bar v režiji slovenskega režiserja Diega de Bree.
