Da je zanimanje za vrtičkanje ali bolj strokovno - urbano vrtnarjenje v mestu veliko, je v torek zvečer dokazala predvsem z mladimi obrazi dobro popolnjena dvorana kulturnega doma v Pekrah, kjer so v okviru evropskega projekta urbana zemljina za hrano izvedli prvo od predavanj, namenjenih tistim, ki se bodo lotili vrtnarjenja na novih vrtovih pod Pekrsko gorco. Mestnemu vrtnarjenju bo namenjenih 12.500 kvadratnih metrov površin, od tega bodo vrtički na 7400 kvadratnih metrih, na ostalem delu območja bo mestni sadovnjak, morda tudi čebelnjak in kasneje topla greda.
Do vrta bo upravičenih okoli 80 ljudi, že sedaj, čeprav parcele še niso razdeljene, pa je zanimanje veliko. Prijavljenih je okoli 100 interesentov. Tudi velikosti parcel bodo različne, odvisno od potreb. "Zagotovo bo štiričlanska družina upravičena do večjega vrta kot nekdo, ki je sam. Danes želimo izvedeti, kaj pričakujejo in želijo ljudje," je dejala Brina Lazar z mariborske občine. Se pa je iz publike slišalo, da je 30 kvadratnih metrov površine premalo.
Ne le vrtnarjenje, tudi izobraževanje
Na delavnici v organizaciji partnerja projekta Urbana zemljina za hrano E-zavoda je okoli šestdeset udeležencev dr. Andreja Borec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru najprej seznanila z bogato zgodovino urbanega vrtnarjenja, poudarila pomen lokalne pridelave hrane ter razliko med urbanimi vrtovi ter skupnostnimi vrtovi. Slednji so namreč namenjeni ne le pridelavi zelenjave, ampak tudi druženju, izobraževanju, delavnicam, "poudarjena je udeležba posameznika, ne le vrtnarjenje". Nobena od teh oblik vrtnarjenja ni namenjena pridelavi za prodajo. Vrtičkarjem bo stala ob strani tudi znana strokovnjakinja Miša Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki je že pred začetkom vrtnarjenja položila obiskovalcem na motike, naj ne hitijo z delom na vrtu ter da na svojih vrtovih posadijo čim več rož in zelišč: "To so namreč rastline, ki dišijo in cvetijo, s tem pa privlačijo koristne živali in odganjajo škodljivce".
Prve zeli v pozni pomladi
Kdaj natančno bo na vrtovih pričela rasti prva zelenjava, še ni znano, verjetno spomladi, ko bo na zemljišču urejena vsa potrebna infrastruktura, trenutno je projekt v fazi pridobivanja dovoljenj. Partner v projektu, Društvo Aktiviraj se, bo v marcu obveščal prijavljene interesente o poteku informativnih srečanj za najem vrtov. Mnenja udeležencev, ki so jih včeraj zapisali na delavnici, bodo služila kot izhodišča za vsebinsko pripravo drugega sklopa delavnic, v katerih bo organiziranih pet praktičnih delavnic. Najemniki se morajo namreč dogovoriti veliko praktičnih stvari, od tega ali bodo vrtnarili po ekoloških principih pa do tega, ali bodo omejili katere sorte bo dovoljeno saditi na njihovem vrtu. V sklopu projekta urbana zemljina za hrano naj bi vrtičkarji prejeli tudi zemljo, ki bo nastala v drugem sklopu projekta. Do konca projekta leta 2020 za najem vrta ne bo potrebno plačati, kako bo po tem, se še ne ve.
