
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) je danes potekal prvi dan tradicionalne študentske krvodajalske akcije Daruj več kot le kri. Daruj življenje., ki jo vsako jesen že več kot dve desetletju skupaj organizirajo Študentski svet Univerze v Mariboru, Območno združenje Rdečega križa Maribor in Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Odziv študentov je bil že od jutra dober. "Že zjutraj, ko smo začeli akcijo, je bila vrsta študentov, pripravljenih darovati kri. V slabih treh urah smo sprejeli že več kot 50 krvodajalcev. Na to smo izjemno ponosni, pričakujemo pa, da bo številka do konca današnjega dne in tudi jutri še precej višja," je povedala zdravnica Biserka Dvoršič, vodja procesa zbiranja krvi v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Kot je pojasnila, so trenutne zaloge krvi zadovoljive, vendar to ne pomeni, da potrebe po krvodajalcih ni. "Zavedati se moramo, da je kri dobrina, ki ima na žalost omejen rok trajanja. Zato vse, ki jih ne pestijo prehladna ali druga obolenja in imajo čas, vabimo, da se udeležijo katere od sedanjih ali prihodnjih krvodajalskih akcij," je pozvala.
Akcija se bo nadaljevala jutri, v torek, 17. novembra, med 8. in 17. uro v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Veseli so predvsem novincev
Da je krvodajalska akcija med študenti pomembna tradicija, je poudaril tudi Dejan Gavrić, prorektor za študentska vprašanja Univerze v Mariboru."S takšnimi akcijami ozaveščamo o pomembni tematiki, o zdravstvu in predvsem o pomoči sočloveku," je dejal.

Po njegovih besedah uspeha akcije ne gre meriti zgolj s številom zbranih enot krvi. "Dobrodelnost je takšna stvar, da je ne moremo meriti samo s številkami. Veseli smo vsakega obiska in vsake donacije, še posebej pa smo veseli, ko pride nekdo, ki kri daruje prvič. Takrat imamo priložnost, da ga ozavestimo o pomenu krvodajalstva, predvsem pa je pomembno, da tudi sam pride do spoznanja, da s tem, ko daruje kri, dela za neki višji namen – za pomoč sočloveku."
Metod Dolinšek, sekretar Območnega združenja Rdečega križa Maribor, je ob dobrem odzivu študentov opozoril na širši pomen njihove solidarnosti: "Študenti in študentke z darovanjem krvi ne vračajo družbi zgolj nečesa, kar od mladih pogosto pričakujemo, ampak počnejo nekaj neprimerno pomembnejšega. Ozaveščeno prihajajo in solidarno pomagajo, da lahko družba še naprej deluje, da je lahko funkcionalna in solidarna ter da smo v njej vsi deležni zdravja."

Precej manjše generacije
Čeprav je odziv mladih spodbuden, Dolinšek opozarja, da se krvodajalstvo sooča z resnim demografskim izzivom. "Zelo smo ponosni na številke, predvsem pa na vsakega posameznika in posameznico, ki stoji za njimi. Rast krvodajalstva med dijaki in študenti je zavidljiva. Na tem področju Slovenije dosegamo že okoli deset odstotkov populacije."


Vendar je treba te številke postaviti v širši okvir. "Govorimo o vse manjših generacijah. Populacija 18-letnikov, ki vstopajo v krvodajalske vrste, je približno dvakrat manjša od populacije 65-letnikov, ki iz teh vrst izstopajo," je znova opozoril. Zato Dolinšek že dolgo izpostavlja, da je treba pri pridobivanju novih krvodajalcev okrepiti tudi sodelovanje s podjetji in drugimi organizacijami. "Zdaj je čas, da se aktivirajo tudi podjetja in organizacije ter znotraj svojih kolektivov znova začnejo oblikovati krvodajalske aktive. Pomembno je tudi, da vodstva teh organizacij sama z zgledom prevzamejo pobudo in nas povabijo k organizaciji krvodajalskih akcij." S takšnim pristopom bi se po njegovem približali potencialnim novim krvodajalcem, hkrati pa dali priznanje tistim, ki kri že redno darujejo. Prav občutek, da je njihovo dejanje v delovnem okolju prepoznano in cenjeno, lahko prispeva k nadaljnjemu širjenju krvodajalskih vrst.

Jana Juvan





