(MB TEDEN) Naj tokrat uspe

Teden dni že traja glasovanje za razdelitev milijon evrov vrednega drugega participativnega proračuna, ki ga mariborska občina načrtuje za leti 2023 in 2024. Glasovanje za 150 predlogov od oddanih 273, poteka hibridno, prek spletne aplikacije in fizično na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. V prvih petih dneh je elektronsko glasovalo okoli 600 uporabnikov, medtem ko na mestih, kjer se glasuje fizično, ni prav veliko obiska. Boljši obisk na "voliščih" obeh vrst se pričakuje drug teden. Glasovanje traja še do nedelje, 16. oktobra.

Se je pa mariborska občina v nasprotju s predlani bolje pripravila na projekt, ki je bil tudi ena od predvolilnih obljub župana Saše Arsenoviča, a so jo prvič realizirali šele konec leta 2020. Letos so se veliko bolje odrezali v promociji in oglaševanju, na kar je včeraj v Večeru opozoril tudi Matic Primc iz Iniciative mestni zbor. Najbrž jih je streznilo dejstvo, da je bila pred dvema letoma udeležba na glasovanju porazna - glasovalo je (le) okoli 1,5 odstotka upravičencev. Seveda gre to v določeni meri pripisati epidemiji koronavirusa, saj niso mogli izpeljati glasovanja v fizični obliki. Vprašanje pa je, koliko so takrat občani sploh poznali participativni proračun, ki je brez dvoma priložnost, da lahko občani neposredno sokreirajo razvoj mesta, četudi ne gre za večje investicije. Iniciativa mestni zbor se je v Mariboru vrsto let na vso moč trudila udejanjiti projekt, a je očitno lokalna skupnost ni jemala dovolj resno. Najboljši primer je pilotni projekt iz 2015 v Radvanju, ki je dobilo fontano šele letos.

Pomembno vlogo pri uresničitvi takšnega proračuna imajo ob mariborski občini tudi organizacije, ki veliko pripomorejo, da se lahko danes Mariborčani tudi uradno vpletamo v občinski proračun. Letos je novost, da lahko občani glasujejo tudi za projekte zunaj območja svojega prebivališča. Čeprav lahko vsak glasuje le enkrat, a za več projektov, a do največ 50 tisoč evrov, kar je 10 tisoč več kot predlani. Vse te pozitivne spremembe kažejo, da lokalna skupnost participativni proračun jemlje resno.

Kljub vsemu nekoliko bode v oči sestava petih območij. Namreč, vsako bo lahko porabilo do 196 tisoč evrov, zato ni nepomembno, katere mestne četrti in krajevne skupnosti jih sestavljajo. Že prav, da se deli denar po območjih, a razdeljena so po bregovih, levi ima dve območji, desni tri. In tako so hkrati v drugem območju mestni četrti Center in Ivan Cankar ter krajevna skupnost Malečnik-Ruperče. Zna se zgoditi, da bo Malečnik, kjer že tako tarnajo, kako zapostavljeni so, za pomembnejše projekte preglasovan od dveh centrskih mestnih četrti, kjer so občani bolj družbeno angažirani. Malečnik, ki je tako nasproti središču v podrejenem položaju, po vseh parametrih bolj sodi v območje 5, kjer so Brezje, Dogoše, Zrkovci, Pobrežje in Tezno. Ali je pač Drava tako pomemben mejnik?

Letošnji predlagani projekti so dobri, je pa med njimi opaziti veliko obnov. A zakaj si morajo za prenove s participacijo prizadevati občani in zakaj jih ne uredi občina sama? Počakajmo na izglasovane projekte in upajmo, da bo tokratni vrhunec kaj bolj uporabnega kot klavirski prehod za pešce. Najprej pa je treba počakati, da se izvedejo predlani izglasovani projekti. Leto 2022 se počasi izteka, vsaj polovica projektov, izglasovanih v 2020, pa je še v izvajanju. Kdaj bomo torej lahko veslali na treh ribnikih kakor nekoč?