Barbara Bradač
"Pa gremo, najprej ogrevanje. Dvignemo roke, vdihnemo, nato jih ob izdihu spustimo. Zdaj nekoliko hitreje, korakamo, da se srce malo razgiba," je študentka fizioterapije na Univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru spodbujala starejše. Predavalnico so namreč že pred začetkom vadbe napolnili starejši, med katerimi so močno prednjačile ženske. Nekatere so prišle v skupinah, druge posamezno, a zadržanosti ni bilo dolgo. Ob prvih navodilih so vstale, si naredile dovolj prostora in se z nasmehom pripravile na gibanje. Udeleženke so korakale na mestu, dodale gibanje rok, nato stopale levo in desno. V predavalnici je bilo živahno in sproščeno, ob kakšnem manj usklajenem koraku tudi nasmejano. Nihče ni tekmoval, kdo zmore več. Pomembno je bilo le, da se telo prebudi in srce nekoliko hitreje požene kri po žilah.
Preproste vaje, za katere ne potrebujemo ne telovadnice ne posebne opreme, so ponazorile osrednje sporočilo dogodka ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je, da možganska kap ne izbira, lahko pa z rednim gibanjem zmanjšamo tveganje, da nas doleti. Že pol ure zmerne telesne dejavnosti na dan lahko tveganje za možgansko kap zmanjša za četrtino. "Čudežna tabletka za preprečevanje srčno-žilnih bolezni je vadba. Je cenejša in dostopnejša ter dobra naložba v kakovostno staranje, kakovostno življenje in dolgoživo družbo," je poudaril doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik študijskega programa Zdravstvene vede in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. Praktični vadbi je sledilo njegovo predavanje o vlogi fizioterapije pri preprečevanju možganske kapi in srčno-žilnih bolezni. Dogodek je ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki ga zaznamujemo 8. septembra, pripravila Univerza Alma Mater Europaea. Letošnja osrednja tema so srčno-žilne bolezni in možganska kap, s poudarkom na pomenu gibanja pri preventivi, obravnavi in rehabilitaciji.
Pomembno je, da se zadihamo, a še lahko govorimo
Po priporočilih naj bi odrasli opravili od 150 do 300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden, kar pomeni približno 30 minut gibanja na dan. Kako vemo, da je vadba zmerno intenzivna? "Zadihamo se, vendar se med dejavnostjo še vedno lahko normalno pogovarjamo," je pojasnil Kovačič. Takšna je lahko denimo hitra hoja.
Toda le sprehod ni dovolj za ohranjanje vseh telesnih sposobnosti. Vsaj dvakrat na teden bi morali vključiti še vadbo za mišično moč in vzdržljivost. Strokovnjaki priporočajo večkomponentno vadbo, ki združuje aerobno dejavnost, vaje proti uporu ter vaje za moč in ravnotežje. Za to niso nujno potrebne uteži ali drage naprave.
"Vadimo lahko tudi z lastno telesno težo, denimo s počepi ali korakanjem na mestu. Pri starejših odraslih so pomembne tudi vaje, s katerimi ohranjajo sposobnost, da iz stoječega položaja pridejo v počep ali na tla ter iz sedečega položaja ponovno vstanejo," je povedal Kovačič. Vadba naj bo prilagojena posamezniku, njegovemu zdravstvenemu stanju in telesnim zmožnostim.
Njegovo osnovno sporočilo je preprosto, da je vsakršno gibanje boljše od mirovanja. "Vsak korak pri redni telesni dejavnosti šteje. Aktivni moramo biti vsak dan, prekinjati dolgotrajno sedenje, pomemben pa je tudi kakovosten spanec."
Zjutraj razgibajo telo in odprejo nov dan
Med udeleženkami praktične vadbe so bile tudi članice Šole zdravja s Tezna. V Mestni občini Maribor deluje devet njihovih skupin, ki telovadijo vsako jutro, nekatere ob 7.30, druge ob 8. uri. "Narediš nekaj zase, za svoje zdravje, obenem pa sta pomembna tudi gibanje in druženje. To je velik doprinos k temu, da se starejši vključujemo in skrbimo zase. Vsekakor smo bolj gibljivi in bolj zdravi ter manj potrebujemo zdravniško pomoč," je povedala vodja vadbe na Teznu Erika Rajšp.
Jutranja vadba jim ni prenaporna, zagotavlja. Vaje izvajajo stoje, brez posebne opreme, zato se jim lahko pridruži skoraj vsak. "Pomembno je, da telovadimo zjutraj, saj tako aktiviramo telo in se nam dan na novo odpre."
Fizioterapija sicer ni pomembna šele po možganski kapi, poškodbi ali pojavu bolečine, temveč ima lahko veliko večjo vlogo že pri preprečevanju bolezni. Prav na tem področju Kovačič vidi tudi njeno prihodnost: "Upam, da se bo tudi ministrstvo zavedalo, da lahko fizioterapevti pri preventivi naredimo bistveno več. S tem lahko veliko privarčuje tudi javni zdravstveni sistem," je dejal. Redno gibanje je namreč med najdostopnejšimi ukrepi za zmanjševanje tveganja za možgansko kap, srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni.
