Jana Juvan
Na mariborskem Trgu Leona Štuklja so študenti medicine pripravili Maraton oživljanja, s katerim želijo čim več ljudi naučiti temeljnih postopkov oživljanja in zbrati donacije za nakup učnih lutk za osnovne šole. "Cilj je, da se čim več ljudi nauči oživljanja, hkrati pa zbiramo tudi donacije za nakup lutk za osnovne šole. Ker si želimo, da bi se oživljanja res naučili vsi in to že v osnovni šoli," je povedala Špela Polutnik, ena od organizatork dogodka iz vrst študentov medicine. Ob razmišljanju o akciji Slovenija oživlja, ki bo jutri potekala v 13 mestih po državi, so prišli na idejo maratonskega oživljanja. "Mladi so radovedni, zelo jih zanima in prihod reševalcev v šole je zanje vedno dogodek, o katerem potem poročajo tudi doma, tako lahko širiš znanje tudi med ostale," je dodala in sklenila z motom dogodka: "Vsak stisk šteje."
Na trgu so strokovnjaki skupinam otrok prikazovali temeljne postopke oživljanja, nato pa so mladi tudi sami zavihali rokave in se preizkusili na lutkah. "Vrhunsko jim je šlo! Naučijo se sicer, da se dve minuti ne sliši dosti, ko tako dolgo stiskaš prsni koš, pa je to naporno," je učence pohvalil urgentni zdravnik Primož Valher.
Ključno je seveda, da bodo otroci pridobljeno znanje ohranili in znali ukrepati, če se kdaj znajdejo v takšni situaciji. Valher poudarja, da je najpomembneje pristopiti in pomagati: "Poklicat 112, začet stiskat prsni koš in to je to. Tudi če poči kakšno rebro - to je pri starejših običajno, če smo stiskali dovolj močno. In to je manjše zlo kot če ne pomagaš. Tudi če nekoga slečeš, ne bo zameril ali zamerila, če si s tem rešil življenje. Samo če ne pristopiš, lahko narediš škodo."
Ilka Štuhec: Kolegica je v gondoli pomagala rešiti življenje
Maratonu sta se pridružila tudi Ilka Štuhec in Marko Soršak - Soki, ki sta prispevala svojo minutažo k 12-urnemu oživljanju lutke na odru. Pohorska smučarska šampionka je povedala, da ji na srečo doslej še ni bilo treba uporabiti znanja oživljanja v praksi, pozna pa primer, ko je prav hitro ukrepanje rešilo življenje.
Spomnila se je dogodka s smučarske tekme, ko so njene kolegice iz švedske reprezentance v gondoli oživljale moškega, ki se je nenadoma zgrudil. "Bila sem par gondol pred njimi in sem za to izvedela naknadno. Povedale so, da so se odpeljali iz spodnje postaje in je gospod naenkrat padel. Pot je trajala kakšnih deset minut in ves čas so ga oživljale. Dejansko so ga rešile," nam je pripovedovala.
Prav prve minute po srčnem zastoju so ključne, saj se možnost preživetja brez takojšnjega oživljanja z vsako minuto zmanjša za približno sedem do deset odstotkov. Zato lahko mimoidoči, ki nemudoma začnejo stiskati prsni koš in uporabijo defibrilator, odločilno prispevajo k rešitvi življenja. "Vsi bi morali znati in obnavljati to znanje," je bilo sporočilo Ilke Štuhec mladim.
Danes pomaga že od 60 do 70 odstotkov očividcev
Da se je pripravljenost ljudi pomagati ob srčnem zastoju v zadnjih letih bistveno izboljšala, je poudaril Metod Dolinšek, sekretar mariborske izpostave Rdečega križa. "V zadnjih desetih letih se je odzivnost ljudi, da pomagajo sočloveku ob srčnem zastoju, izjemno povečala. Če smo pred 10 leti govorili, da se je odzivalo le 30 odstotkov očividcev, smo danes že pri številki 60 do 70 odstotkov ljudi, ki se v teh primerih odzovejo. To pomeni, da so ljudje v neprimerno večji meri usposobljeni in da se je dvignila zavest."
Prav očividci so namreč tisti, ki lahko človeku ob srčnem zastoju najbolj pomagajo. "Srčni zastoj je bolezen modernega časa. Prizadene v pretežni meri moško populacijo. In ključna je takojšnja pomoč in podpora. Ker ko se srce zaustavi, se zaustavi dotok krvi v možgane, potem seveda ne prihaja tja kisik in to so največja tveganja," je spomnil Dolinšek.
Veliko zanimanja mladih so na trgu poželi tudi gasilci, ki kot prvi posredovalci pogosto prvi prispejo do človeka v srčnem zastoju. Tadej Mikl iz Gasilske brigade Maribor je povedal, da se s takšnimi situacijami v svojem delu redno srečujejo, zato še toliko bolj vedo, kako pomembno je, da se tudi splošna populacija izobrazi o temeljnih postopkih oživljanja.
Znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo
Pomen zgodnjega učenja prve pomoči je izpostavil tudi Luka Florjanc, namestnik generalne sekretarke Rdečega križa, ki bo po novem letu prevzel njeno funkcijo. "Če naučimo najmlajše in jih seznanjamo s prvo pomočjo, je zelo velika verjetnost, da bodo to nadaljevali in prenašali naprej. S tem gradimo kontinuiteto."
Ob tem je poudaril, da želijo v Rdečem križu mladim nameniti še več prostora, tudi pri odločanju. "Mladim namenjamo večji prostor in jim ga bomo še več, saj v resnici je razlika med poslušati in biti slišan. V našem glavnem odboru bomo zato zagotovili tudi eno stalno mesto mladim - da bodo torej lahko tudi zraven pri odločanju," je napovedal. Spomnil je še na pomen krvodajalstva, katerega organizacija je prav tako ena od življenjsko pomembnih nalog Rdečega križa.
Maraton oživljanja je podprlo tudi ministrstvo za zdravje. Staša Mlekuž, vodja kampanje Tim zdravje na ministrstvu, je poudarila, da je znanje oživljanja pomembno predvsem zato, ker se največ srčnih zastojev zgodi v domačem okolju. "Pomembno je, da posamezniki znajo oživljati, ker se največ zastojev zgodi v domačem okolju in lahko marsikomu rešimo življenje," je dejala. V tovrstnih dogodkih vidi tudi dobrodošlo priložnost za promocijo poklicev reševalcev in urgentnih zdravnikov.
