Branka Bezjak
Čeprav se za kmalu izpraznjen županski stolček v občini Miklavž na Dravskem polju, ki ga je od ustanovitve občine zasedal Leo Kremžar, poteguje pet kandidatov, posebnega predvolilnega boja za zdaj med njimi ni opaziti. Egon Repnik (Lista enotno občino Miklavž), Damir Pekič (Dialog za napredek), Simona Marko (SD), Urška Makovec (Dobra država) in Peter Rodeš (Desus) so bili tudi na televizijskem soočenju BK TV skorajda enotni pri pogledih na potrebe v občini, realni pri napovedih, kaj vse je s 5,5 milijona evrov težkim proračunom sploh mogoče izpeljati.
Na prvem mestu vsi navajajo nadzor in usmerjanje že začetih investicij, to je v prvi vrsti dokončanje kanalizacije v občini, natančneje v Dravskem Dvoru, da se bodo lahko vsi v Dobrovcah nanjo priključili. Repnik meni, da se bo dalo pogovoriti tudi s tistimi, ki sedaj grozijo s tožbami. Kot sedanji podžupan se čuti tudi delno krivega, pravi, da so bile nekatere hiše iz projekta izpuščene, nekatere pa se ne morejo priključiti, ker so pod nivojem glavnega voda oziroma morajo nabaviti dodatne črpalke.
Miklavž na Dravskem polju v številkah
Število prebivalcev: 6460
Površina: 12,5 km2
Zadolženost na prebivalca (2017): 325 evrov
Stopnja brezposelnosti: 12,1 %
Povprečna plača: 1262,9 evra
Povprečna starost: 43,4 leta
Zdravstveni dom, knjižnica, tržne vsebine ...
Za komunalnimi zadevami kandidati navajajo pripravo načrtov o gradnji večnamenskega objekta v središču Miklavža, v katerem bi bil tudi nov zdravstveni dom. Pri tem Makovčeva poudarja, da je že v stikih z direktorico Mariborske knjižnice Dragico Turjak, ki je naklonjena temu, da bi občina dobila javno knjižnico. Repnik pravi, da bi v ta objekt lahko umestili tudi tržne vsebine, da bi se vložek nekoliko poplačal. Markova izpostavlja potrebo po medgeneracijskih vsebinah, Pekič pa se bolj nagiba k temu, da se prej zagotovijo prostori za Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž in druga društva, v sklopu tega pa tudi medgeneracijske vsebine.
5,5
milijona evrov je vreden proračun občine
Nimajo niti ene pobratene občine
Markova omenja, da bo država morala prispevati za ureditev kolesarskih poti zaradi odloka, s katerim je bila občina zaradi slabega zraka, zlasti v kurilni sezoni, razglašena za degradirano območje in bodo torej morali zmanjševati tudi motorni promet. Pri zmanjševanju prašnih delcev bo nujno sodelovati tudi s sosednjimi občinami, se zavedajo, predvsem pa občino tudi mednarodno malo bolj odpreti. Miklavž namreč nima niti ene pobratene občine.
Vsi razen Markove nameravajo ob morebitni izvolitvi župansko funkcijo opravljati profesionalno. "Moje stališče je, da mi bo odvetništvo ob županovanju dalo dodatno širino, bo pa županska funkcija na prvem mestu. Zadeve imam zelo jasno začrtane," trdi. Rodeš pa na prvo mesto postavlja ureditev industrijske cone, da podjetja ne bodo odhajala iz občine.
