Pred točno 30 leti, torej 19. oktobra 1996, je Maribor po dveletni gradnji dočakal enega najpomembnejših dni v moderni zgodovini - odprtje Koroškega mostu, ki je povezal mestni četrti Koroška vrata in Studenci - oziroma, širše gledano - poskrbel je za obvoz (nenazadnje bo del obvoznice) centra na poti med Koroško regijo in mariborskim desnim bregom Drave ter naprej štajersko avtocesto.
Most je projektiral priznani slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Skupna dolžina znaša med 235 in 247 metrov, njegov glavni razpon čez Dravo pa meri 110 metrov, s čimer se je ob odprtju vpisal med mostove z najdaljšim razponom v Sloveniji.
Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo o prometnih obremenitvah je lani čez most peljalo 10,21 milijona vozil, desetletje prej – leta 2015 – pa 8,94 milijona vozil. V desetih letih se je torej promet čez koroški most povečal za skoraj 1,3 milijona vozil. Tudi zato dr. Viktor Markelj iz projektantskega podjetja Ponting poudarja, da bi Maribor nujno potreboval vsaj še eno cestno povezavo med obema bregovoma Drave.
Spomnimo: stari most je letnik 1913, dodobra zdelani Titov iz leta 1963, malečniški iz 1978, dvonadstropni pa je bil zgrajen leta 1985. Bi torej Maribor potreboval še šestega?
