(INTERVJU) Uroš Kosi, vodja mariborskih redarjev: Vsak deseti kršitelj je dobil le opozorilo

Leto 2021 je za nami, s čim so redarji lani imeli največ dela?

"Predvsem z nepravilnim parkiranjem, s tega področja je tudi največ plačilnih nalogov. Sledi javni red in mir, pri čemer je veliko postopkov povezanih s tem, da se ljudje, ki dobijo kazen, s tem ne sprijaznijo in se do redarja vedejo nedostojno. Veliko je bilo zaznanih tudi voženj skozi križišče pri rdeči luči."

Pereča problematika je še zmeraj parkiranje na avtobusnih postajališčih, predvsem v Ljubljanski ulici pri UKC? Nedolgo tega je avtobus, poln potnikov, čakal dobrih deset minut, da se je voznica vrnila z nakupa... Potem ko je bil tam zgrajen otok, ki naj bi preprečeval dostop osebnim avtomobilom, je situacija še slabša ...

"Z ureditvijo otokov je na večini postajališč ta problem izginil, na Glavnem trgu in pri pokopališču te problematike skorajda ne zaznavamo več. Sam sicer kot problem zaznavam izdajanje uporabnih dovoljenj, pri UKC je namreč veliko poslovnih subjektov, ki sploh nimajo svojih parkirnih mest. Ne more nekdo imeti denimo pekarne, ne da bi imel vsaj kakšno parkirno mesto za stranke."

Kako vseeno rešiti problem pri UKC? S 24-urnim dežurstvom redarjev na tej lokaciji?

"To je nemogoče. Redarji delajo v treh izmenah, če bi enega imeli tam ves čas, bi verjetno ta problem rešili, bi pa zanemarili številne druge. Zato se teh zadev lotevamo s poostrenimi nadzori, ko denimo en dan nadziramo samo avtobusna postajališča, drugič modre cone, tretjič šole ..."

Katere so še nevralgične točke v mestu?

"Vsekakor avtobusno postajališče na Partizanski, kjer je prostor za turistične avtobuse, parkiranje pri spodnji postaji vzpenjače, tudi z Bellevueja dobivamo precej pritožb, prav tako se dosti pritožujejo stanovalci nekaterih spalnih naselij, kjer je premalo parkirnih mest. Ljudje tam avtomobile parkirajo povsod, kar pa druge moti in takšno parkiranje prijavijo, na kar se mi moramo odzvati. Problem je, ko pridemo na območje, kjer je napačno parkiranih tudi po več deset avtomobilov. V takih primerih najprej izvedemo akcije obveščanja, imamo letake, s katerimi voznike opozorimo na napako. Tako ljudje vedo, da bodo v prihodnje kaznovani. Problematika, ki izstopa predvsem z vidika mirujočega prometa, je tudi kramarski sejem. Območje nadziramo predvsem v skupnih akcijah s policijo ter tržno in občinsko inšpekcijo."

Prav ljudje iz spalnih naselij se pogosto pritožujejo, da so redarji zgolj inkasanti.

"Kot sem že povedal, v večini primerov se odzovemo na prijave nezadovoljnih občanov. Velikokrat se zgodi, da so pločniki zaparkirani tako, da morajo mamice z vozički ali pa starejši ljudje hoditi po cesti, da jih zaobidejo. Tako običajno prvo dobimo prijave, naj poskrbimo za napačno parkirana vozila, po prihodu redarjev pa pritožbe kaznovanih. Pri tem še enkrat poudarjam, da v takih naseljih velikokrat izvajamo samo opozorilne akcije, ko lastnikov napačno parkiranih vozil ne kaznujemo. Opažamo pa tudi, da so pogosto v bližini na voljo parkirna mesta, pa ljudje raje parkirajo v bližini, tudi če tvegajo kazen."

Pritožbe na delo redarjev so torej stalnica?

"So, a ocenjujemo, da so v okviru sprejemljivega. Največ jih je na odzivnost, ljudje namreč pričakujejo, da bodo redarji prispeli nemudoma. Tak primer je bil prav nedavni klic voznika avtobusa na postajališču pri UKC, ko so čakali, da voznica umakne svoj avto. A to vedno ni mogoče, kadrovsko smo doslej bili podhranjeni. Ko bomo uvedli v delo nove redarje, bo veliko lažje, uvedli bomo tudi dežurno službo, kar nam bo omogočilo boljšo odzivnost. Veliko pritožb je tudi zgolj zato, ker se nekdo ne more sprijazniti, da je za svoje napačno ravnanje dobil kazen. Se mi pa zdi, da se je odnos ljudi do redarjev v zadnjem času vseeno izboljšal."

Kako pa ste rešili še en problem, vožnje s skuterji po pešconi? Vemo, da je tam redarsko delo občasno opravljal kar župan.

"Stanje je boljše. Leta 2020 so redarji opozorili ali izdali globe desetim kršiteljem, lani pa skoraj stotim. Problematiko rešujemo skupaj s policijo, s katero smo izvedli dve večji akciji, v katerih pa smo voznike predvsem opozarjali. Prav tako smo se lotili ozaveščevalne oglaševalske akcije, ki nagovarja prav to problematiko. Akcijo začnemo še pred pomladjo."

Ob skuteristih je problem v pešconah tudi dostava.

"Drži, v času epidemije so bile težave predvsem z dostavljavci hitre hrane Glovo in Wolt. Problema se nismo lotili s kaznovanjem, ker so dejansko izvajali dejavnost, ki je bila v tem obdobju zelo pomembna. Zato smo problematiko predstavili vodstvom obeh podjetij v Ljubljani in rešitev poiskali skupaj. Zdaj za dostavo ne uporabljajo več skuterjev, prav tako svojih vozil ne parkirajo več predolgo na za to določenih mestih. Dogajalo se je namreč, da je dostavljavec na parkirno mesto pripeljal z avtom, v katerem je imel hrano za več naročnikov ter kolo, zato so avtomobile na parkirnih mestih puščali predolgo."

Zadeve je torej mogoče reševati tudi na alternativne načine, ne zgolj po črki zakona?

"Še vedno so bili vsi postopki redarstva izvedeni zakonito, je pa prav, da v primerih, ko je to mogoče, pokažemo razumevanje, poiščemo drugačne, tudi skupne rešitve in problem odpravimo brez izrekanja glob in v zadovoljstvo vseh."

Poglejva še statistiko. Koliko glob so lani izrekli redarji?

"Ne gre le za globe, delo redarja je tudi izvajanje nadzora, pomembna je že samo njegova prisotnost na neki lokaciji. So pa lani redarji izpeljali 19 tisoč postopkov, ki so se končali z izrekom globe. Gre za različne prekrške, od napačnega parkiranja, do kršitev javnega reda in miru, zakona o varstvu živali ... Se pa vsak postopek ne konča z izrekom globe, redar lahko kršitelju izda tudi opozorilo, če gre za prekršek neznatnega pomena in če oceni, da namen doseže že z opozorilom. Takih postopkov je bilo lani okrog dva tisoč, vsak deseti postopek redarja se je torej lani zaključil brez izreka globe. Ob tem so redarji lani izrekli tudi okrog 2500 odvozov nepravilno parkiranih vozil s 'pajkom', ki ga upravlja Marprom. Ta je lani odpeljal približno tretjino vseh vozil, za katere je bil odrejen odvoz."

To se sliši malo. Kaj se je zgodilo s preostalima dvema tretjinama?

"Pogosto se zgodi, da lastnik do svojega vozila pride prej kot pajek, so pa tudi primeri, da so vozila preprosto parkirana tako, da jih pajek ne more odpeljati. V vsakem primeru mora lastnik vozila plačati kazen."

Koliko denarja so torej redarji lani prinesli v občinski proračun?

"Skupaj s sodnimi taksami 729 tisoč evrov."

To je kar nekaj manj od planiranega milijona ...

"Drži, vendar je nemogoče točno načrtovati, koliko denarja od glob se bo steklo v proračun."

Je manjši izplen mogoče pripisati nepopolnjenosti redarske službe? Že vrsto let se namreč soočate s kadrovskim mankom?

"Tudi. Treba je vedeti, da redarska služba ne deluje samo v Mariboru, ampak pokriva 18 občin. Smo namreč medobčinsko redarstvo in delujemo na kar 950 kvadratnih kilometrih, od Lovrenca na Pohorju, do Benedikta. Smo eno največjih redarstev v državi, če ne celo največje. Kadrovsko je ljubljanska redarska služba res močnejša, na terenu imajo 35 zaposlenih, vendar pokrivajo samo Ljubljano. V Mariboru trenutno na terenu dela deset redarjev, šest pa imamo novih, a so ti šele v fazi usposabljanja, zato dela in postopkov še ne morejo izvajati samostojno. V naslednjih dveh letih imamo nato predvidene še tri dodatne zaposlitve, v kratkem bomo torej ekipo dokončno popolnili. Tudi zato smo v proračunu za letos planirali nekoliko večje prilive, okrog 1,2 milijona evrov."

Kot je znano, župan od redarjev zahteva tudi nočno delo ter delo ob koncih tedna in praznikih? Kako ste se s takim mankom kadrov organizirali?

"Kadar smo zagotavljali tri izmene, se je občasno zgodilo, da je bila v času ene izmene na terenu le ena patrulja. Zdaj bo to precej lažje."

Kakšno je trenutno vzdušje znotraj redarske službe? Znano je, da so odnosi v ekipi bili slabi, redarji so se zaradi slabih plač in neposluha občine za njihove težave v preteklosti pogosto zatekali tudi k tako imenovanim belim stavkam, ko so prekrškarje dlje časa zgolj opozarjali.

"Vzrok za večino nezadovoljstva so dejansko slabe plače, pripravnik zasluži okrog tisoč evrov bruto. Redar sicer lahko pridobi tudi spodobno plačo, a le, če ima višjo izobrazbo in ima opravljen preizkus znanja za vodenje prekrškovnega postopka. Zato se že dogovarjamo, da bomo pri naslednji sistemizaciji sistemizirali vsaj dve takšni delovni mesti. Da začnemo vsaj postopoma redarje umeščati v višje plačne razrede. Se pa trudimo s sindikati in pravno službo pripraviti argumentacijo, ki bi pomagala izboljšati plačilo redarjev v izhodišču, da bi bili torej že v startu umeščeni v višji plačni razred."

Redarji so v preteklosti nezadovoljstvo izražali tudi zaradi neizplačanih dodatkov za povečan obseg dela.

"Dodatek za povečan obseg dela ni socialni korektiv. Samo zato, ker imajo redarji slabe plače, jim tega dodatka ni mogoče izplačevati. Smo pa to vprašanje uredili, če redarji izvajajo dodatne naloge, ta dodatek zdaj dobijo. Bi pa za konec izkoristil priložnost in ljudi pozval, da nam pomagajo. Da razumejo, da pločnik ni parkirišče, da Glavni trg ni obračališče za dostavo ... Samo, če bomo vsi spoštovali pravila, bo to mesto prijetno za vse."