Mihi ima rdečo. Hamo ima črno. Ne, ne kitaro. Ampak pikčasto pižamo. "Romul in Rem slovenske estrade. Matevž Šalehar in brat od Hama," kot ju je v ponedeljek na Minoritih napovedal posneti glas Jureta Longyke. Osemdeset ponovitev predstave Brata sta že "naštepala" od oktobrske premiere.
Brata. Rivala od leta leta 1976, ko je Miha sprva od staršev dobil informacijo, da bo dobil "sestrco". Jerco. Nak. Jerca je imela lulčka, ime ji je bilo Matevž in je Mihi iz inata za nazaj ratal Joško Potrebuješ. O, ja. Miha Šalehar in Matevž Šalehar – Hamo sta že pred skoraj tridesetimi leti "šlatala" slavo, ko sta naredila band Babewatch, ki je imel tudi po 200 špilov, onadva pa več keša od fotra. Ampak šele zdaj vesta, zakaj je imel, kot ekskluzivno za Večer pravi Hamo, Werner prav: "Moraš biti iskren!"
Zakaj vajin Babewatch v času, ko se je prebijala tudi Siddharta, ni postal največji slovenski band?
Miha: "Zakaj Ivan Kramberger nikoli ni bil predsednik?"
Uh, Mihi! Ampak ste res prišli tako daleč kot Ivan? Njemu ni ravno dosti manjkalo do drugega kroga, marsikdo ga še pomni ...
Hamo: "Če bi nadaljevali, bi nas pa pokončal kak atentator. Zdaj pa sploh. Ker ko danes prebereš tekst od pesmi Ladjice, zveni, kot da bi ga napisal Jeffrey Epstein."
Miha: "Pazi, izdali smo dva albuma. S prvega Komu stoji? (1999) se v predstavi delava norca: bili smo otroci generacije osamosvojiteljev, foter nam je prinesel allstarke in leviske, zato niti nismo imeli razloga za upor. Pank je bil mrtev, peli smo pa o tem, kar nas je zanimalo - pir in joški. No, drugi album Dilema (2000) je bil pa resen. Nedavno sem ga poslušal z ženo in ugotavljam, da je napovedal prihodnost, v katero smo šli. Najbrž pa smo bili čisto malo preveč zateženi, da bi nam res ratalo."
Če bi danes podložili neizogibno harmoniko in zapeli "vse, kar rabiš, je mir/pa jurja za per", bi bil hit?
Miha: "Glede na inflacijo bi bilo kar aktualno."
Hamo: "Ni samo vprašanje valute in tistega jurja. Zdaj veš, da je cena svobode danes toliko višja."
Miha: "Čeprav sem danes nacionalni maneken za abstinenco, ima Jurja za per bistveno sporočilo, da ne rabiš prav veliko."
Zakaj nimata brata Meglič iz Siddharte take predstave kot brata Šalehar?
Miha: "Ti povem, zakaj? Ker se jemljeta absolutno preresno, haha."
Hamo: "Mogoče pa še bosta imela predstavo, bratje imajo vedno kaj povedati."
Miha: "Edino ne vem, če imate dovolj velik teater v Mariboru."
Imamo dvorano Tabor in Ljudski vrt, haha. Miha, Hamo, kaj kasneje po Babewatch pa do oktobrske premiere predstave Brata res nista nič sodelovala?
Hamo: "Ne, res skoraj praktično nič. Ker sem vedel, v kaj skačem, sem se povrhu bal, da bo pretep najkasneje po drugi vaji ali že pri pisanju scenarija. Očitno pa sta modrost in pomanjkanje testosterona naredila svoje. Nisva se še skregala, kaj šele stepla."
Zveni pa, kot da sta se nekdaj res mlatila?
Miha: "O, ja. Enkrat sva se zmlatila, tik preden smo šli na oder. Pazi, Hamo je bil star 18 let, jaz pa 20, ko smo snemali prvo plato. Itak, da je eksplodiralo."
Hamo: "Jaz sem bil šef banda, dve leti mlajši od solo kitarista. Bolj narobe je že skoraj težko."
Hamo, katera bratova knjiga je najboljša?
Hamo: "Že zbirka kolumn mi je bila res ljuba, čeprav sem že prej itak vse prebral. Zelo zanimiva pa mi je bila Notranji pir, ker tega njegovega saferja z alkoholom nisem poznal."
Nisi? Da je imel vmes sicer kmalu nedelujoče pravilo, da južno od Karlobaga ne bo več pil?
Miha: "Saj je bil z mano v Karlobagu."
Hamo: "Nisem vedel, da ga to tako daje, zato mi je malo žal, sem pa ponosen, da je speljal, kot je. Zgubil sem 'drinking buddyja', ampak saj zdaj dobro natepava brezalkoholni pir."
Miha, zakaj je Hamu uspelo v muziki?
Hamo: "Ker sem talentiran."
Čakaj, no, Hamo, pusti, da Miha odgovori.
Miha: "Ker ima lasersko prezenco, sramežljivo iskrenost, ki je ne moreš kar tako ponarediti. Pa druga Pol je, preden vprašaš, najboljša plata."
Torej ... Brand Šalehar dobro dela?
Miha: "Pa ne vem, bolj sva zdaj Brata kot Šalehar(ja). Hamo, a si ti sploh imel rad svoj priimek? Ker jaz? Joj, ne. V šoli je bilo ves čas: 'Zdaj gremo čez pet minut na avtobus, velja tudi zate, Šalehar'."
Hamo: "Ker sem capljal za njim po istih šolah, sem fasal isti bulšit. On je imel profesorico slovenščine, ki ji je fliknil berilo v glavo, ona je bila pa moja razredničarka, da sem itak komaj dobil dve."
Čakaj, čakaj ... Berilo v glavo?
Hamo: "Absolutno si je zaslužila!"
Miha: "Če me je zmerjala! Jaz sem imel res travme s profesoricami slovenščine."
O, tudi jaz.
Miha: "Ne bom skromen: za jezik sem kar nadarjena oseba. Neverjetno pa je, da sem imel slovenščino že v osnovni komaj dve, v srednji pa sem imel najprej Topliškovo: na mizo je stopila, brala Cankarja, pri njej sem imel šest, človek! Na spis mi je napisala, da dobro pišem. Potem pa smo dobili to Hamovo razredničarko. Dobil sem ena, ker sem rekel, da se je Simon Gregorčič rodil v Kobaridu, ne pa v Vrsnem."
Hamo: "Pri njej sem dobil šus za lasten komad! Ker nisem prav povedal, kaj si je pesnik zamislil in hotel povedati."
Miha: "Zato smo ji pa kljuko s pasjim drekom namazali. Čakaj, čakaj, paziva, da ne bodo bralci Večera še kje vedeli, za koga gre ..."
