Denis Bende Živčec
Do 25. septembra, ko bo v središču Maribora zaživel Club DH, je le še nekaj dni, toda David Hojnik o največjem presenečenju večera še vedno molči. Lokacija ostaja skrivnost za vse, ki niso člani kluba, modni oblikovalec pa priznava, da ga prav ta nepredvidljivost zabava. V času, ko je skoraj vse razkrito že tedne pred dogodkom, želi gostom vrniti občutek pričakovanja – da ne vedo natančno, kaj jih čaka, dokler ne prestopijo praga prizorišča. Za projektom so meseci priprav, od produkcije in scenografije do glasbe, kostumografije, kolekcije in logistike. Club DH je zasnovan kot večplastno doživetje, v katerem moda ne bo zgolj na pisti, ampak bo postala del prostora, atmosfere in celotne zgodbe. Na dogodku bosta nastopili tudi Maja Keuc in Lea Sirk, pripravljeni so novi aranžmaji, posebna kostumografija in presenečenja, del večera pa bo ostal skrit vse do zadnjega trenutka.
Lokacija kot del zgodbe
Hojnik je skozi leta Maribor že spreminjal v kuliso svojih modnih zgodb. Njegove revije so gostili mariborsko letališče, Kazinska dvorana SNG Maribor, arkade Mariborskega gradu in zapuščeni industrijski prostori Metalne. Prostor zanj nikoli ni zgolj kulisa. Včasih nastane najprej kolekcija in šele nato poišče lokacijo, drugič prostor narekuje temo, oblačila in način, kako bo dogodek sploh zaživel.
Dress code ni zapoved, ampak povabilo
Tako je bilo tudi tokrat. Pri Clubu DH je prav izbrana lokacija pomembno določila značaj večera, zato njenega imena še ne želi razkriti širši javnosti. Člani ga izvedo na osebni klubski kartici, ki je hkrati vstopnica. Koncept je namerno zastavljen nekoliko teatralno: prihod na neznan kraj, prvi vtis prostora in postopno razkrivanje programa so del iste zgodbe. Hojnika sicer ne skrbi, da bi mu v Mariboru zmanjkalo nenavadnih prizorišč. Med idejami, ki bi jih nekoč rad uresničil, omenja celo modno revijo na Starem mostu.
Maribor in večni "zastonj"
Ob Clubu DH pa se odpira še širše vprašanje mariborskega družabnega življenja. Hojnik meni, da mesto premore veliko koncertov, kulturnih prireditev in kakovostne produkcije, zlasti v SNG Maribor, precej manj pa je dogodkov, ki bi zavestno stopili iz ustaljenega vzorca. Sam si želi več drznosti, predvsem pa manj razmišljanja v smislu, da je nekaj "za Maribor dovolj dobro".
Pri tem brez ovinkarjenja načne tudi občutljivo temo brezplačnih vstopnic. Opaža, da se je pri delu družabne scene ukoreninilo pričakovanje, da vabilo preprosto pripada vsakomur, ki organizatorja pozna. Sam temu pravi "zastonjkarstvo". Veliki dogodki so povezani z najemi, tehniko, nastopajočimi, produkcijo in meseci dela, zato se mu zdi pomembno, da obiskovalci razumejo, da kakovostna vsebina nekaj stane.
Club DH je zato zastavljen drugače. Število obiskovalcev je omejeno. Po Hojnikovih besedah ne gre za zapiranje vrat, temveč za oblikovanje skupine ljudi, ki jih zanimajo moda, glasba, drugačnost in nekoliko bolj izdelano doživetje. Zanimivo je, da je bilo ob začetku prodaje veliko zanimanja tudi zunaj Maribora, kar oblikovalca veseli, hkrati pa se šali, da bi lahko bili Mariborčani na koncu celo v manjšini.
Ko trenirka pride v gledališče
Hojnik je neposreden tudi, ko pogovor nanese na oblačenje. Udobje je po njegovem postalo skoraj univerzalni izgovor, zaradi katerega smo se pri vsakodnevnem videzu precej polenili. Trenirko vidi predvsem kot oblačilo za prosti čas in domači kavč, pajkice pa bolj na športnih prizoriščih kot v gledališču. Prepričan je, da tudi obleka izraža odnos do prostora in priložnosti ter da lahko že majhen trud pri izbiri naredi razliko. Zato je za Club DH priporočeni dress code gala glamur z osebno noto. Toda to, poudarja, ni modna policija. Nihče ne bo meril dolžine obleke ali višine pet, prav tako moški ne potrebujejo fraka. Ideja je povsem nasprotna: obiskovalci naj večer razumejo kot možnost, da oblečejo nekaj, kar se jim sicer zdi preveč drzno, bleščeče ali posebno.
"Dress code ni zapoved, ampak povabilo," pravi Hojnik. Tudi bela obleka, s katero promovirajo dogodek, ne pomeni, da gre za zabavo v belem. Gostje lahko pridejo v katerikoli barvi in v opravi, v kateri se bodo počutili kot najboljša, morda nekoliko bolj ekstravagantna različica sebe.
Malo več svetovljanskega duha
Za Hojnika Club DH zato ni le še ena modna revija. V njem vidi poskus, da bi v mariborsko družabno življenje vnesel nekaj več svetovljanskega duha in dvignil pričakovanja glede tega, kaj vse je v mestu mogoče ustvariti. Ne zanika, da bi bilo podobne projekte morda lažje izpeljati v večjem mestu, toda prav to mu daje dodatni izziv.
Maribor se po njegovem spreminja, prenavlja in raste, z njim pa bi lahko rasle tudi ambicije organizatorjev in občinstva. Sam noče tekmovati v številu prireditev, temveč v njihovi kakovosti in občutku, ki ga odnese obiskovalec. Club DH naj bi zato združil modo, glasbo, vizualne elemente, prostor in nekaj teatralne magije. Uradne napovedi ga opisujejo kot večplastno estetsko doživetje, pri katerem obiskovalci ne bodo zgolj gledalci, temveč del zgodbe. Navdihuje ga tudi Met Gala, čeprav se šali, da gostom zaradi tega ni treba priti s kristalnim lestencem na glavi. Bistvo je drugje: ustvariti večer, na katerem nihče ne bo pomislil, da je nekaj "preveč". In če bo Maribor vsaj za nekaj ur deloval kot majhna modna prestolnica, bo cilj dosežen.
