Barbara Bradač
Za visoko gradbiščno ograjo ob mariborskem gradu poteka ena pomembnejših obnov kulturne dediščine v mestu. Loretanska kapela, ki je skoraj štiri stoletja skrita v grajskem kompleksu, bo po končani prenovi zaživela kot del muzejske poti in turistične ponudbe. Ena najbolj vidnih sprememb bo vrnitev treh kipov nad vhodno pročelje po približno treh desetletjih. Na kapelo se sicer ne bodo vrnili originali, temveč njihove natančne kopije, izvirne kipe pa bodo po obnovi razstavili v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Vrednost projekta znaša 831.818 evrov. Večino upravičenih stroškov krijeta Evropska unija in Republika Slovenija, davek na dodano vrednost pa Mestna občina Maribor. Gradbena dela so približno na polovici, njihov zaključek pa načrtujejo do konca novembra. Vodja projekta obnove iz službe za razvojne projekte in investicije Mestne občine Maribor Bojan Mislovič pojasnjuje, da trenutno obnavljajo streho, fasado in notranjost kapele, hkrati pa potekajo tudi konservatorsko-restavratorski posegi na kamnitih kipih. Kot pri večini obnov skoraj 400 let starih objektov se tudi tukaj sproti odkrivajo novi detajli in nepredvideni posegi, vendar projekt za zdaj ostaja znotraj predvidenega proračuna.
Redka baročna kapela, ki je ostala skoraj nespremenjena
Loretanska kapela je bila zgrajena leta 1655 po naročilu tedanjega lastnika mariborskega gradu grofa Jurija Jerneja Khisla. Mariborska Loretanska kapela velja za enega najdragocenejših primerov loretanskih kapel v Sloveniji, saj se je kot zvesta kopija italijanske Svete hiše iz Loreta, enega najpomembnejših Marijinih romarskih središč, skoraj štiri stoletja ohranila v izvirni baročni podobi, skupaj z redko upodobitvijo Črne Marije. Alenka Zupan iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije poudarja, da njena največja vrednost ni le starost, temveč izjemna ohranjenost. "Kapela se je od časa nastanka ohranila skoraj v izvirni podobi. Kasnejši posegi vanjo so bili minimalni, zato predstavlja izjemno pomemben umetnostnozgodovinski spomenik," je pojasnila. Dodaja, da večjih posegov v notranjost ne bo, saj je cilj predvsem utrditi poškodovane dele opeke, očistiti tlake in ohraniti avtentičnost prostora.
Posebnost kapele je torej tudi Črna Marija z Detetom. Kot je povedala Alenka Zupan, izvor temne podobe ni dokončno pojasnjen. Ena od razlag pravi, da naj bi bil povezan s požarom, zaradi katerega naj bi Marijin obraz počrnel, temu pa sledi tudi temačna zasnova notranjosti kapele. K Črni Mariji so se čez stoletja zatekali verniki, ki so prosili za pomoč predvsem ob bolezni in drugih življenjskih stiskah.
Originalni kipi bodo ostali na varnem
Ena najbolj vidnih sprememb bo vrnitev treh kamnitih kipov nad vhod v kapelo. Gre za upodobitve Boga Očeta ter Marije in nadangela Gabrijela, ki so jih zaradi nevarnosti padanja odstranili že pred približno tremi desetletji. Na pročelje pa ne bodo vrnili originalov. Ti bodo po konservatorsko-restavratorskih posegih razstavljeni v Pokrajinskem muzeju Maribor, na fasado pa bodo namestili njihove natančne kopije iz peščenjaka. Tako bodo dragoceni izvirniki zaščiteni pred vremenskimi vplivi, obiskovalci pa si jih bodo lahko ogledali od blizu.
Obnavljajo tudi vseh 17 votivnih slik iz 17. stoletja, ki bodo po restavriranju znova razstavljene v kapeli oziroma njenem spremljajočem prostoru. Lasersko so očistili tudi površine kamnitih kipov, poškodovane dele pa rekonstruirali na podlagi arhivskih fotografij.
Arheologi naleteli na srednjeveško kovačijo
Ob obnovi so svoje delo opravili tudi arheologi. Med raziskavami so odkrili novčič iz 16. stoletja ter ostanke kar dveh srednjeveških kovačij, ki sta nekoč stali na območju današnjega povezovalnega hodnika ob med gradom in kapelo. Ker v ta del stoletja niso posegali z različnimi komunalnimi deli, kot na Grajskem trgu, se je ohranila prava časovna kapsula srednjeveškega Maribora. Najdbe bodo dokumentirane in predstavljene na novi razstavi.
Gradbena obnova je le del projekta. Konservatorsko-restavratorska svetnica Pokrajinskega muzeja Maribor Irena Porekar Kacafura je povedala, da pripravljajo še celovito vsebinsko prenovo. Nastajajo nova stalna razstava o zgodovini kapele, multimedijske predstavitve, film, interaktivne vsebine za družine ter dve novi turistični poti.
Prva, Mala Marijina pot, bo povezovala mariborske upodobitve Marije, druga pa bo obiskovalce popeljala do drugih loretanskih kapel na Štajerskem, med drugim na Ptuj in v Sveto Trojico, ob tem pa povezala kulturno dediščino s kulinariko in vinskim turizmom. Vse nove vsebine naj bi bile pripravljene do junija prihodnje leto, ko načrtujejo tudi slovesno odprtje prenovljene Loretanske kapele.
Obnova Loretanske kapele tako ni namenjena le odpravi posledic vlage, temveč tudi ohranitvi njene izvirne podobe. Pomemben del prenove je tudi boljša dostopnost. Med obnovo so odstranili naknadno zgrajeno steno v povezovalnem hodniku, zaradi katere kapela doslej ni mogla biti vključena v običajno muzejsko pot. Obiskovalci so si jo lahko ogledali le zelo omejeno oziroma iz oratorija, od koder so bogoslužje nekoč spremljali grajski gospodje. Po prenovi bo kapela postala naravni del ogleda mariborskega gradu, vse nove vsebine pa naj bi zaživele prihodnje leto.
