Jana Juvan
Deset migrantov je v Dvorjanah na prodišču poskušalo prečkati staro strugo Drave v smeri proti Staršam. Ko je štirim uspelo priti preko, so poklicali na 112, aktivirali so se gasilci, potapljači in reševalci. Ko so prišli tja lokalni gasilci, so ugotovili, da so vsi poškodovani, in so jih pospremili do šotora Rdečega križa, ki ga je ta postavil na polju v bližini reke. Gasilci iz Maribora pa so med tem začeli reševati tiste, ki so ostali ujeti v strugi reke. Dva sta se ustavila na pol poti, ker si nista upala nadaljevati, zato so šli do njiju z vrvjo in jima pomagali varno prečkati reko. Še dve osebi so pogrešali. Ena se je že utopila, drugo so lokalni gasilci našli na brežini. Aktivirali so potapljače, da so poiskali truplo utopljenca.
To je bil scenarij vaje Gasilske brigade Maribor, mariborske Podvodne reševalne službe, regijskega centra za reševanje, PDG Starše in Rdečega križa Maribor, ki je potekala v okviru evropskega projekta Odziv (Interreg). Na vaji je sodelovalo 45 oseb. "To je bil najhujši možni scenarij, ko se aktivirajo vse službe pri takšnih reševanjih," pove Miha Petek, vodja vaje in poveljnik PGD Starše. Gasilci imajo v resnici takšnih intervencij malo - na območju Maribora z okolico rešujejo letno od 10 do 20 utopljencev. Zato so tovrstne vaje zanje dragocene, da naberejo izkušnje. Zahrešči, ko pride obvestilo po radijski zvezi, da so potapljači našli pogrešanega pod vodo in ga bodo potegnili iz reke. "OK. Sprejel. Proti vam prihajata dva gasilca za pomoč pri prenosu do šotora Rdečega križa," odgovori Petek. "Realno bi bili mi aktivirani kasneje. Ampak cilj vaje je bil, da se vidi, kakšne enote so sploh lahko na voljo v takšnih primerih - imamo Gasilsko brigado Maribor, ki ima reševalce na vodi in iz vode, potem smo tu potaljači za reševanje iz vode, obstaja pa še regijska enota za reševanje na vodi. Dobrodošlo je, da se tudi med seboj bolje spoznamo," doda Vojo Eraković, vodja potapljaške reševalne ekipe. Če bi bil prisoten še sum, da je bilo vmes kaznivo dejanje, bi v akcijo vključili še policijo. "Vse bolj se učimo, kako spraviti ponesrečenca iz vode tako, da ne uničimo morebitnih sledi," pove Eraković.
Če bi šlo za realno situacijo, bi bili na intervencijo prvi klicani gasilci iz Gasilske brigade Maribor, pove Gregor Šipek, vodja gasilske skupine. "Ker je večje število ponesrečencev, pokličemo še lokalno enoto, da pomagajo. Oni nam znajo tudi bolj podrobno opisati lokacijo in posebnosti vodnih tokov. Požare imamo gasilci v malem prstu, reševanje na vodi in iz vode pa je posebnost," doda, zakaj je pomembno takšne scenarije večkrat vaditi.
Po radijski zvezi Petek sprejme novo sporočilo, da bodo potapljači opravili še pregled struge nizvodno proti Zlatoličju, če bi slučajno našli še koga. Mi pa se odpravimo do šotora Rdečega križa, kjer so že nastanjeni vsi poškodovanci. "V namestitvenem centru jim nudimo prvo pomoč in psihosocialno pomoč, oblečemo jih in poskrbimo za hrano in pijačo, po potrebi pomagamo tudi pri združevanju družinskih članov," pripoveduje Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa (RK) Maribor.
V šotoru dva od rešenih sedita, ovita v zlato izotermično termofolijo, ker sta podhlajena. Naprej leži moški z zlomljeno hrbtenico, imobiliziran in pokrit, ker so ga našli v vodi. Na drugi strani je mlajša ženska, ki se je utapljala. Ker ni dihala, so jo priklopili na avtomatski električni defibrilator, oživljanje je bilo uspešno. Da je pomembno pri utopljencih začeti s petimi vpihi, ker je možno, da je prišlo do zastoja srca, ker je voda v telesu, nas poduči bolničarka RK Janja Šantl Gešperlin. Potem se nadaljuje s protokolom 30 stiskov prsnega koša in dva vpiha, doda. Tam je bil še pokrit moški z zlomljeno golenico, njegov sosed je imel rano na roki, zadnji pa je bil nezavesten in s poškodovano roko.
Šlo je za prvo takšno skupno vajo gasilcev, potapljačev in Rdečega križa, ki je, kot rečeno, bila financirana iz evropskega projekta Odziv, vrednega slab milijon evrov. V Punatu so v okviru projekta vzpostavili tudi vadbeni center Poligon, kjer bodo tudi v prihodnje potekale tovrstne vaje. Za tam so nabavili tudi čoln in kompresor za polnjenje potapljaških jeklenk s kisikom. Pomemben vidik projekta so še usposabljanje vseh udeležencev v tovrstnih reševalnih akcijah in priprava protokolov za čezmejno odzivanje in sodelovanje ter priprava interaktivnega zemljevida Odziv s popisom vseh sil zaščite in reševanja na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške.
