ČHE Kozjak kot odgovor na nihanja v proizvodnji

Letošnje izrazito sušne razmere, nizki vodostaji in zmanjšani pretoki rek so močno vplivali na proizvodnjo električne energije v slovenskih hidroelektrarnah. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) pojasnjujejo, da hidroelektrarne v času nizkih pretokov zaradi pomanjkanja padavin obratujejo prilagojeno razpoložljivemu pretoku vode in potrebam po električni energiji. "Količina proizvedene energije je bila v tem obdobju nižja in je dosegala približno 60 odstotkov proizvodnje iz primerljivega obdobja v zadnjih desetih letih," so odgovorili v DEM. Ob tem poudarjajo, da so električno energijo proizvajali vsi razpoložljivi agregati.

Podoben upad kažejo podatki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Hidroelektrarne na Dravi, Soči in spodnji Savi so od januarja do julija letos proizvedle 1264 gigavatnih ur električne energije, kar je za tretjino manj kot v enakem obdobju leta 2025 in 38 odstotkov manj od petletnega povprečja za to obdobje.

Julij med najbolj sušnimi po letu 1950

Še bolj izrazit upad proizvodnje električne energije je bil julija letos. Hidroelektrarne na omenjenih treh rekah so proizvedle 147 gigavatnih ur električne energije oziroma 39 odstotkov manj kot julija lani in 52 odstotkov manj od petletnega julijskega povprečja. "Kljub temu se oskrba z električno energijo izvaja nemoteno, saj elektroenergetski sistem temelji na razpršenih proizvodnih virih, medsebojni povezanosti omrežij in stalnem usklajevanju proizvodnje ter porabe," zagotavljajo v HSE.

Slabe hidrološke razmere potrjujejo tudi podatki Agencije RS za okolje. Količina padavin je bila na ravni države močno pod dolgoletnim povprečjem, kazalnik padavin je znašal le 49 odstotkov. Najmanj padavin je bilo v pasu od Gorenjske prek Ljubljanske kotline in Idrijskega do Notranjske ter v delih Savinjske, Posavja in Podravja, kjer je kazalnik večinoma znašal med 20 in 40 odstotki. Letošnji julij se uvršča med štiri najmanj namočene julije po letu 1950. 

V času presežkov navzgor, ob povečanih potrebah navzdol

Generalni direktor DEM Andrej Tumpej je na nedavnem posvetu o razvojnih priložnostih Maribora poudaril, da letošnje slabše hidrološke razmere in manjša proizvodnja hidroelektrarn kažejo tudi na pomen načrtovane Črpalne hidroelektrarne Kozjak. "Trenutno na terenu izvajamo raziskave, povezane z vplivi na pitno vodo in varnost akumulacijskega bazena, prišli smo tudi do nekaterih novih tehničnih rešitev, saj si želimo povrniti zaupanje ljudi v projekt," je dejal Tumpej.

ČHE Kozjak bi delovala drugače kot pretočne hidroelektrarne. V času presežkov električne energije bi vodo iz spodnje akumulacije HE Fala črpala v zgornje jezero na Kolarjevem vrhu, ob povečanih potrebah po električni energiji pa bi voda po tlačnem cevovodu stekla nazaj proti Dravi in poganjala turbine.

Ker bi voda krožila med spodnjo in zgornjo akumulacijo, redno obratovanje elektrarne ne bi bilo neposredno odvisno od trenutnega naravnega pretoka Drave. Vodja projekta ČHE Kozjak Sandi Ritlop zato pojasnjuje, da bi lahko elektrarna tudi v obdobjih nizkih vodostajev, zmanjšanih pretokov, vročinskih valov in drugih zahtevnih razmer prispevala k stabilnejšemu delovanju elektroenergetskega sistema.

V idejnem projektu je največja koristna prostornina zgornjega akumulacijskega bazena določena na približno tri milijone kubičnih metrov vode. Voda za prvo polnjenje bi bila zagotovljena iz Drave, natančna količina in dinamika polnjenja pa bosta določeni v nadaljnjih fazah projektiranja. V DEM zagotavljajo, da bo polnjenje potekalo postopno, ob upoštevanju pretoka Drave, hidroloških razmer, potreb drugih uporabnikov in zahtev varstva okolja. Pri rednem obratovanju bi se načrpana voda po proizvodnji električne energije vračala v spodnjo akumulacijo HE Fala, zato se vodni potencial Drave zaradi delovanja elektrarne ne bi trajno zmanjševal, še pojasnjujejo v DEM.

Popisujejo več kot petdeset vodnih virov

Pomemben del priprav izvedbe projekta so raziskave vplivov na vodne vire na območju Kolarjevega vrha. Zadnji popis je bil opravljen leta 2008, zaradi sprememb razmer v naravi pa so se v DEM odločili vodne vire ponovno evidentirati in preveriti njihovo stanje.

Strokovnjaki od leta 2023 spremljajo površinske in podzemne vode ter več kot 50 vodnih virov na določenem vplivnem območju. Popis vključuje terenske oglede, meritve pretokov in osnovnih fizikalno-kemijskih lastnosti vode ter geološke in hidrogeološke preglede. Meritve izvajajo v različnih letnih časih in vremenskih razmerah, saj se količina in sestava vode spreminjata glede na padavine.

Pri popisu sodelujejo tudi domačini, ki so strokovnjakom pomagali evidentirati nekatere izvire, ki jih ni bilo v uradnih evidencah. Dosedanje raziskave so med drugim pokazale, da se razpoložljivost posameznih vodnih virov skozi leto precej spreminja in da številni izviri zlasti poleti presahnejo. Podzemne vode spremljajo tudi s piezometri, ki samodejno beležijo nivo in temperaturo vode, izvajalci pa večkrat letno opravijo še kontrolne terenske meritve.

V DEM poudarjajo, da je varovanje oskrbe prebivalcev s pitno vodo eden ključnih pogojev projekta. Za vodne vire, za katere bodo strokovne študije pokazale, da bi gradnja nanje lahko vplivala, naj bi ustrezne nadomestne rešitve zagotovili še pred začetkom gradbenih del. Monitoring površinskih in podzemnih voda se bo nadaljeval tudi med gradnjo in obratovanjem ČHE Kozjak, da bi lahko morebitne spremembe pravočasno zaznali in po potrebi ukrepali.

Pri nadaljnjem projektiranju bodo upoštevali posodobljene hidrološke podatke, vplive podnebnih sprememb in različne scenarije ekstremnih vremenskih razmer. V okviru presoje vplivov na okolje bodo med drugim obravnavani vplivi na vodostaj in vodni režim, kakovost in temperaturo vode ter vodne organizme. Na podlagi zbranih podatkov bodo strokovnjaki preučili možne rešitve za zagotovitev alternativnih virov pitne vode. Konkretni ukrepi v tej fazi še niso določeni, saj se projekt trenutno pripravlja na naročilo ustrezne projektne dokumentacije, še poudarjajo v DEM.