Ameriške oborožene sile so se umaknile iz svojih preostalih vojaških baz v Iraku. Zgodovinski umik pomeni konec več kot dvajsetletne vojaške prisotnosti v tej bližnjevzhodni državi. Odločitev za umik sta državi sprejeli in dogovorili leta 2024 med mandatom predsednika Joeja Bidna, ameriška vojska pa jo je uresničila zdaj, v času administracije Donalda Trumpa.
Iran in njegovi zavezniki so ameriški umik pozdravili. Kljub temu dejanje zbuja resne pomisleke v mednarodni skupnosti. Številni strokovnjaki opozarjajo, da vojska za seboj pušča nevaren varnostni vakuum. Ta praznina bi lahko močno okrepila proiranske milice in celo omogočila ponovno združevanje teroristične organizacije Islamska država.
Strah pred ponovnim kaosom
Ameriški vojaki so Irak prvič napadli pred 23 leti. Leta 2003 so strmoglavili diktatorja Sadama Huseina in praktično okupirali državo. Postavili so novo vlado in se borili proti Huseinovim privržencem ter kasneje proti teroristični mreži Al Kaida. Vojska se je prvič umaknila konec leta 2011, a se je tri leta kasneje vrnila. Med letoma 2014 in 2017 so Američani pomagali iraškim varnostnim silam v boju proti sunitski Islamski državi.
Umik ameriških vojakov je med številnimi Iračani zelo priljubljen. Kljub temu nekateri državljani in analitiki dvomijo, da iraške varnostne sile same zmorejo zaščititi državo. ZDA so te sile dolga leta financirale in usposabljale, a njihova dejanska operativna moč ostaja vprašljiva.
V več kot dvajsetih letih vojne v Iraku je umrlo 4500 ameriških vojakov. Operacija "Iraška svoboda" je tako zahtevala dvakrat več ameriških žrtev kot vojna v Afganistanu, iz katerega so se ameriške sile kaotično umaknile leta 2021.
