(FOTO) Sandoz v Lendavi odprl največjo naložbo v zgodovini Leka: Več kot 400 milijonov evrov in 300 novih zaposlenih

Manj kot tri leta po položitvi temeljnega kamna je v Lendavi uradno odprt visokotehnološki center za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Sandoz je več kot 400 milijonov evrov vredno naložbo, največjo v zgodovini Leka, izpeljal v sodelovanju z več kot 260 podjetji, približno 200 jih je bilo slovenskih. V novi enoti je zaposlenih že več kot 300 ljudi, testna proizvodnja naj bi stekla v zadnjem četrtletju letos, redna pa prihodnje leto.

Od decembra 2023, ko so v Lendavi položili temeljni kamen, se je tako eden največjih industrijskih projektov zadnjih let v Pomurju iz gradbišča prelevil v proizvodni kompleks. V njem so poleg proizvodnega objekta laboratoriji ter skladiščni in energetski objekt, kajti lendavski obrat tudi sam zagotavlja energijo. Samo proizvodna stavba obsega 5000 kvadratnih metrov tlorisne površine in ima 130.000 kubičnih metrov prostornine.

"Danes je prav poseben dan," je ob odprtju dejal Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Naložbo je označil za največjo v zgodovini Leka in eno največjih neposrednih tujih naložb v zgodovini slovenskega gospodarstva. Ob približno 200 slovenskih podjetjih, ki so sodelovala pri gradnji in vzpostavitvi centra, je Makuc izpostavil tudi zaposlovanje. V novi Biofarmacevtiki Lendava dela več kot 300 ljudi, približno polovica jih prihaja iz Pomurja, več kot tri četrtine pa iz širše regije. "In to je ta dodana vrednost, ki smo jo pripeljali v Pomurje – ne samo najmodernejša tehnologija, ampak predvsem znanje, znanje, ki se bo nadgrajevalo in širilo preko meja našega podjetja," je dejal Makuc.

Več tisoč parametrov pod nadzorom

Novi center bo namenjen proizvodnji učinkovin za podobna biološka zdravila v velikem obsegu. Temelji na pametni avtomatizaciji in procesni analitski tehnologiji, sistem pa bo med proizvodnjo v realnem času spremljal več tisoč parametrov. S tem naj bi zagotavljali visoko produktivnost in hkrati stalno kakovost izdelkov.

Armin Metzger, predsednik razvoja, proizvodnje in oskrbe podobnih bioloških zdravil v Sandozu, je poudaril, da v Lendavi ne odpirajo zgolj nove tovarne. "To, kar smo zgradili tukaj v Lendavi, ni samo impresiven proizvodni center. Je strateška naložba v kakovost, odpornost oskrbe in našo sposobnost, da več podobnih bioloških zdravil hitreje pripeljemo do več bolnikov," je dejal. Center je po njegovih besedah med tehnološko najnaprednejšimi v Evropi.

Lendava bo v Sandozovi evropski mreži prevzela proizvodnjo v velikem obsegu in jo dopolnila z zmogljivostmi za proizvodnjo manjših in srednjih količin na drugih lokacijah. Družba želi tako glede na posamezno zdravilo izbirati najustreznejšo tehnologijo in se hitreje odzivati na potrebe trga.

Saynor: To pot šele začenjamo

Da lendavski center ni zamišljen kot osamljen proizvodni obrat, ampak kot pomemben člen prihodnje strategije družbe, je ob odprtju poudaril tudi glavni izvršni direktor Sandoza Richard Saynor. "Izjemno sem ponosen na to, kar smo dosegli v manj kot treh letih, kar je res izjemno. Toda to pot šele začenjamo," je dejal ter se za izvedbo projekta zahvalil tudi vladi, občini, evropskim institucijam, zaposlenim in izvajalcem.

Podobna biološka zdravila imajo v poslovanju Sandoza vse večjo težo. Po Saynorjevih besedah so pred tremi leti predstavljala manj kot 20 odstotkov poslovanja družbe, danes približno tretjino, v prihodnjih petih do desetih letih pa naj bi njihov delež narasel na 50 do 60 odstotkov. Dolgoročni cilj Sandoza je, da bi imel do leta 2040 v portfelju več kot sto podobnih bioloških zdravil, danes jih ima 13. Saynor je napovedal tudi približno 110 lansiranj zdravil v petletnem obdobju, v katerega je vključeno letošnje leto, pri načrtovani širitvi pa naj bi imela osrednjo vlogo prav Slovenija.

Iz Slovenije naj bi Sandoz po njegovih besedah zdravila izvažal v do približno sto držav. Ob tem je navedel misel bolnika, s katerim se je pogovarjal v Braziliji: "Inovacija brez dostopa nima smisla."

Država podprla projekt

Pri odločitvi za naložbo in njeni izvedbi je sodelovala tudi država. Makuc se je ob odprtju posebej zahvalil slovenski vladi in Evropski komisiji, ker sta prepoznali dodano vrednost projekta in mu dodelili finančno spodbudo. Minister za zdravje Tadej Ostrc je poudaril, da pomen centra presega Lendavo in Pomurje ter da nove evropske proizvodne zmogljivosti pomenijo tudi večjo zanesljivost oskrbe z zdravili.

"Današnja naložba presega okvir klasične gospodarske investicije. Predstavlja vlaganje v zdravje ljudi, razvoj znanja in krepitev evropske strateške avtonomije na področju oskrbe z zdravili," je dejal. Poudaril je tudi, da Slovenija pokriva celoten razvojni in proizvodni cikel podobnih bioloških zdravil – od razvoja in proizvodnje učinkovin do izdelave končnih zdravil in nadzora njihove kakovosti.

Lendava je namreč le eden od členov Sandozovega investicijskega cikla v Sloveniji. Junija so odprli nov razvojni center v Ljubljani, načrtujejo pa tudi nadaljnje zmogljivosti. Skupaj z napovedanim novim proizvodnim centrom v Ljubljani vrednost načrtovanih naložb Sandoza v Sloveniji presega 1,3 milijarde evrov.

Za Pomurje pa več kot 400-milijonska naložba ne pomeni le novega objekta. Celotna Lekova lokacija v Lendavi je presegla 1200 zaposlenih, družba pa napoveduje nadaljnje zaposlovanje. Sandoz sodeluje tudi z Univerzo v Mariboru, s katero so na lokaciji vzpostavili center za praktično usposabljanje novih zaposlenih. Makuc je kot pomembno pridobitev izpostavil tudi študij farmacije na mariborski univerzi, v katerega se letos vpisuje druga generacija študentov. Tudi sicer so odgovorni izpostavili zelo dobro sodelovanje z Univerzo v Mariboru, ki poteka tudi na raziskovalni ravni.

Manj kot tri leta po položitvi temeljnega kamna je tako gradbena faza končana. Zdaj prihaja preizkus, zaradi katerega je kompleks nastal: zagon proizvodnje. Testna naj bi stekla že v zadnjem četrtletju letos, redna pa prihodnje leto.