Tjaša Gajšek
Žiga Divjak: "Seveda se oder ne more kosati z brutalnostjo realnosti, lahko pa nas prisili, da se ustavimo, premislimo, kaj pomenijo te številke in kdo so osebe na fotografijah."
V Drami SNG Maribor bodo v soboto premierno uprizorili Jutra v Dženinu po istoimenskem romanu palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawa. Eno najodmevnejših literarnih pripovedi o palestinski zgodovinski izkušnji bosta na oder mariborskega gledališča postavila režiser Žiga Divjak ter dramaturg, koreograf in asistent režiserja Gregor Zorc. Ustvarjalca sta iskala gledališki jezik, ki bi palestinsko izkušnjo približal občinstvu, ne da bi si jo prisvajala ali jo reducirala na podobe trpljenja. Uprizoritev gledalca postavi tudi pred vprašanje lastnega položaja opazovalca.
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj Palestinci na odru niso "popolne žrtve".
- Kako lahko gledališče preseže vsakodnevne novice in nas prisili, da za številkami prepoznamo konkretne človeške usode.
- Zakaj je v predstavi pomemben izpraznjen stol in kako simbolizira življenja, ki jih ni več.
- Kako se zgodovina palestinske družine od nakbe leta 1948 do leta 2002 povezuje z današnjim dogajanjem. "Želeli smo pokazati, da je že vsaj od nakbe 1948 na delu ista logika. To je logika, ki verjame, da obstajajo ljudje, ki si zaslužijo pravice, in drugi, ki si jih ne. Da je eno življenje vredno in drugo ne."
- Zakaj Divjak meni, da upanje ni zgolj pričakovanje boljše prihodnosti, temveč dejavno prizadevanje zanjo.
- S kakšnim vprašanjem predstava sooča gledalce: kaj ima boj za preživetje in pravice v Palestini opraviti z našim svetom?
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj Palestinci na odru niso "popolne žrtve".
- Kako lahko gledališče preseže vsakodnevne novice in nas prisili, da za številkami prepoznamo konkretne človeške usode.
- Zakaj je v predstavi pomemben izpraznjen stol in kako simbolizira življenja, ki jih ni več.
- Kako se zgodovina palestinske družine od nakbe leta 1948 do leta 2002 povezuje z današnjim dogajanjem. "Želeli smo pokazati, da je že vsaj od nakbe 1948 na delu ista logika. To je logika, ki verjame, da obstajajo ljudje, ki si zaslužijo pravice, in drugi, ki si jih ne. Da je eno življenje vredno in drugo ne."
- Zakaj Divjak meni, da upanje ni zgolj pričakovanje boljše prihodnosti, temveč dejavno prizadevanje zanjo.
- S kakšnim vprašanjem predstava sooča gledalce: kaj ima boj za preživetje in pravice v Palestini opraviti z našim svetom?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
