Več kot polovico vse energije v Evropi porabimo za ogrevanje in hlajenje. Večina tega je še vedno uvožena fosilna energija, ki je odvisna od nihanja cen in razmer na svetovnih trgih. Kako se temu izogniti, je bilo osrednje vprašanje strokovnega dogodka KRONOTERM SUMMIT, ki ga je gostil vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk. Pred 300 udeleženci iz vse Evrope so spregovorili predstavniki Evropskega združenja za toplotne črpalke (EHPA), razvojni strokovnjaki in partnerji iz več evropskih držav, ki so predstavili primere iz prakse.
Evropski zeleni cilji se že prenašajo v prakso. Nove stavbe bodo morale biti ničenergijske, starejše pa čaka temeljita energetska prenova. Za ta prehod so poleg predpisov potrebne tudi preizkušene tehnologije in partnerji, ki jih znajo vgraditi. Zato je KRONOTERM na enem mestu zbral tiste, ki ta prehod že izvajajo: evropsko stroko, razvoj in prakso. Udeleženci so rešitve za sodobno ogrevanje in hlajenje lahko tudi preizkusili v živo.
"Toplotna črpalka ni več le nadomestek za peč na fosilna goriva. Postala je srce sodobnega doma, ki pozimi ogreva, poleti hladi, skupaj s sončno elektrarno pa hiši omogoča veliko mero energetske samostojnosti," je povedal Bogdan Kronovšek, direktor podjetja KRONOTERM.
Za 200 tankerjev plina manj
Evropski okvir je predstavila Melanie Auvray, vodja oskrbovalne verige in konkurenčnosti pri Evropskem združenju za toplotne črpalke (EHPA). V Evropi danes deluje 29,3 milijona toplotnih črpalk, samo lani so jih vgradili 2,9 milijona, kar pomeni 13-odstotno rast. Skupaj nadomestijo toliko plina, kot bi ga v Evropo letno pripeljalo več kot 200 tankerjev. To je dvakrat toliko, kolikor ga je Evropska unija lani uvozila z Bližnjega vzhoda. Gospodinjstvom so s tem prihranile 9,7 milijarde evrov za uvoz zemeljskega plina. Na Norveškem imata toplotno črpalko že dve od treh gospodinjstev, v Nemčiji pa so lani dosegle polovico trga ogrevalnih naprav. Vsaka vgrajena naprava pomeni manj uvoženega plina in manjšo odvisnost od kriznih žarišč, iz katerih Evropa še vedno uvaža energijo.
Kako prehod poteka v praksi, so pokazali partnerji iz več evropskih držav. Predstavili so mobilno toplotno postajo v zabojniku, ki potuje z gradbišča na gradbišče, in daljinsko omrežje na toplotne črpalke, ki raste od stavbe do stavbe. Delili so tudi izkušnje, kako graditi zaupanje kupcev, od lastnih dogodkov za stranke do skupnosti uporabnikov na YouTubu. Njihovi primeri potrjujejo, da toplotne črpalke danes delujejo tudi tam, kjer jih pred leti še nihče ni pričakoval.
Strožja pravila
Evropa uvaja nove energijske nalepke, neodvisno preverjanje izkoristkov in obvezen prehod na naravna hladiva, kot je R290. Toplotne črpalke KRONOTERM že delujejo s tem hladivom in imajo mednarodni znak kakovosti EHPA, ki potrjuje visoko učinkovitost in tiho delovanje.
"Energetska neodvisnost Evrope se ne začne z novimi plinovodi, temveč v vsakem domu, ki preide na obnovljivo energijo. Ponosni smo, da k temu prispeva tehnologija, razvita v Sloveniji. Svoje toplotne črpalke razvijamo tako, da ne sledijo le današnjim predpisom, ampak že izpolnjujejo zahteve, ki jih Evropa načrtuje za prihodnost," je poudaril Franc Marovt, vodja razvoja v podjetju KRONOTERM.
