Rozmari Petek
Klasika v Celju. Tako so v SLG Celje naslovili novo sezono, v kateri načrtujejo pet premier. A kot razlagajo, je klasiko treba v tem primeru jemati v najširšem pomenu besede. "Mogoče se na prvo žogo sliši kot kakšna naivna najava sezone, a je daleč od tega. Seveda ne gre za klasifikacijo literarnega ali umetniškega obdobja, ampak gre za poimenovanje vrhunskih umetniških del, ki so prestala preizkus časa in ostajajo aktualna ter pomembna skozi generacije," uvodoma pojasnjuje direktor in umetniški vodja SLG Celje Miha Golob.
"Že pri prejšnji sezoni se mi je zdelo pomembno vprašanje, kaj umetnik prinaša družbi. Zakaj družba, narod, država potrebujejo umetnost. S to sezono nadaljujemo ozaveščanje. V klasiki vemo, da odmevajo neki arhetipi (ljubezen, izdaja, moč, krhkost …), ki jih vedno znova prepoznavamo, in umetnost v teh napetostih išče in sproža katarzo, katere namen ni razbremenitev, pomiritev, temveč uvid in premik," poudarja Golob. "Izbor besedil ni naključen. Režiserji in avtorske ekipe so posegli po delih, predlogah in motivih, ki, čeprav so nastali v različnih časih in kontekstih, nosijo skupno slutnjo sveta, ki prihaja. V njih odzvanja nemir družbe, ki se sooča z nadzorom, razpadom skupnosti, z izgubo neposrednega stika in z naraščajočo negotovostjo posameznika," dodaja.
Spet napoved prihodnosti?
Pet dram, pet različnih pristopov bo raziskovalo duh klasikov in aktualnega časa. Distopična drama 1984 je narejena po motivih romana Georgea Orwella 1984, ki je nastal po njegovi izkušnji španske državljanske vojne in kjer je na lastne oči spoznal manipulacijo, propagando in razpad ideoloških iluzij. "Če sem pri Cankarjevih Hlapcih govoril, da napovedujemo prihodnost, se mi zdi oziroma se bojim, da je tudi ta izbor neka napoved časov, ki prihajajo," pravi umetniški vodja. "V slovenskem mestu je s fotografije javnega dogodka izginil politični nasprotnik," je kot primer analogije sedanjega časa s klasičnim delom zapisano v programski knjižici. Ni dodano, da se je to zgodilo (tudi) v Celju. Delo bo režiral Tomaž Krajnc, Celjan, otrok Gledališča Zarja Celje, ki je režijo študiral v Veliki Britaniji. "Njegove predstave z gledališčem Zarja so zmagovale na ljubiteljskih srečanjih. Tokrat ga vabimo, da se predstavi tudi kot profesionalni režiser v Celju," doda Golob.
Tudi pod drugo premiero se bo podpisal Celjan. Luka Marcen bo režiral dramo Arthurja Millerja Lov na čarovnice. Delo je nastalo v času, ko so lovi na "notranje sovražnike" v Združenih državah Amerike potekali pod krinko moralne čistosti in nacionalne varnosti. "Po Drugi preteklosti je to drugo delo, ki ga bo tu režiral Marcen. Oba teksta še zmeraj, na žalost, resonirata kot nujen opomin na krhkost svobode in na to, kako hitro se lahko neka družba sumničavosti sprevrže v lov na čarovnice. Teh modelov poznamo vse polno. Tudi v Celju smo pred kratkim imeli tragičen dogodek, ki je tudi, bi rekel, posledica točno takih mehanizmov. Upajmo, da jih bo, tudi s tem našim programom, čim manj," doda Golob.
Dve krstni uprizoritvi
"Tretja premiera, ki bo sledila, je eden temeljnih tekstov dramatike 20. stoletja, in sicer Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem Petra Handkeja. Gre za avtorja, ki po mojem mnenju spada v rang Čehova, Artauda, Brechta. Za avtorja, ki je spreminjal pogled na gledališče, in to je eden njegovih največkrat uprizarjanih in najbolj provokativnih tekstov. To predstavo bom režiral sam," napoveduje Golob. "To je tak tekst, ki me je, že odkar sem ga prvič prebral, integriral, me provociral tako v nekem gledališkem kot tudi v vsebinskem smislu. Tekst je ena sama didaskalija, praktično ni nobenega dialoga, zgolj nizani dogodki na trgu, na nekem mestnem, vaškem trgu. Delo v svoji minimalistični, skoraj koreografski obliki razpira vprašanja sodobne odtujenosti v prostoru, kjer se ljudje nenehno srečujejo, a se hkrati ne vidijo, in v tem iščemo tisto drobno nit, ki nas še povezuje."
V ospredju znova vprašanje, zakaj družba potrebuje umetnost
Četrta premiera nastaja v koprodukciji s Cankarjevim domom, hkrati bo tudi krstna uprizoritev glasbeno-scenske pripovedi Zvezdane Novakovič, Šepetke. Nastala je po motivih še neizdane knjige Onkraj nezavednega Daše Medvešček. "Gre za nek čarni svet izročila, zdravilstva, medicine, preroških znanj, skrivnosti, ki so jih ženske že dolgo nazaj nosile v sebi," opisuje Golob. Tudi peta premiera, Barbara z Brega pri Kočevju, bo krstna uprizoritev še nedokončanega dela. "Režiserka bo Nina Ramšak Markovič, tekst pa piše njen mož Milan Ramšak Markovič, ki se zadnje leto izredno uveljavlja kot pisec. Predstava izhodišče ali pa neko osnovno idejo išče v znanem filmu Barbie. To je kontrapunkt kompleksnim družbenim strukturam, o katerih sem govoril pri drami 1984 ali pa pri Lovu na čarovnice. Predstava bo s to ikonično figuro raziskovala plasti potrošništva, konstrukt identitete v digitalni dobi in ta nenehni, vedno bolj pogosti uničujoči pritisk po doseganju popolnosti. Gre za komedijo, s katero pa tudi napovedujemo naslednjo sezono. Bo most med sezono klasike in sodobno slovensko dramo, s katero se bomo ukvarjali potem v naslednjem letu," napoveduje direktor.
Otroška predstava za populacijo 9+
V minuli Cankarjevi sezoni v Celju na oder niso postavili nobene otroške predstave. Letošnja, In kaj ima s tem Tom Sawyer?, bo premiero doživela že septembra. "Gre za navihano predstavo in za režiserja Mareta Bulca, ki je pri svojem delu gledališča za mlade že veliko raziskoval polje otroške umetnosti. Predstava se bo ukvarjala z dvema pomembnima temama: prvo, kako je danes videti otroška navihanost, ali sploh še obstaja oziroma zakaj je zatrta. Drugo: kako je z otroki, pa tudi z nami, odraslimi, v tem sodobnem digitalnem času." Predstava bo namenjena otrokom drugega triletja osnovne šole, ker ravno zanje je na voljo najmanj kvalitetnih predstav, je dodala producentka Mojca Redjko, ki v SLG Celje zadnja leta velik poudarek daje kulturno-umetnostni vzgoji mladih. To je tudi razlog, da si predstave ogleda vedno več mladih, sklene Golob.
