S časom se je treba premakniti naprej. Leta, ko so za vrhunec omikanosti in prestiža veljali hrustljavi sladoledi Vienetta in krompirjevi kroketi, so mimo. Toliko vsega je mogoče odkriti, sploh ob blagoslovu življenja v delu svetu, kjer hrano sploh imamo. Hrana je blagoslov. In ljubezen. Pod črto se še vedno najbolj razveselimo špinač in hrenovk pri svojih mamah. In štrudljev pri babicah. Če jih še imamo. Dobra, z ljubeznijo pripravljena hrana postane lep spomin. Zgodba. Prav takšna je bila v časih, ko se moja generacija še ni spomnila, da ima sto kapric in alergij. Še znamo sploh v čem uživati? Pa naj gre za prestižno večerjo ali krompirjev zos. Mar le še lovimo fotogenične utrinke za Instagram in poskušamo druge čim bolj impresionirati s svojo imenitnostjo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
