Umrl je madžarski pisatelj, dobitnik vilenice Peter Nadas

P. V., STA pv, sta
27.08.2026 13:46
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Peter Nadas (1942-2026)
Robert Balen
Peter Nadas (1942-2026)
Robert Balen

V 84. letu starosti je v sredo umrl eden najpomembnejših madžarskih in svetovnih literatov, med drugim tudi dobitnik vilenice Peter Nadas. Njegovo delo zaznamujejo raziskovanje spomina, telesa, zgodovine in človeških odnosov ter izjemna občutljivost za podrobnosti posameznikovega notranjega sveta, so zapisali pri založbi Beletrina, kjer so izšli trije njegovi romani.

Njegovo delo zaznamujejo raziskovanje spomina, telesa, zgodovine in človeških odnosov ter izjemna občutljivost za podrobnosti posameznikovega notranjega sveta, so zapisali pri založbi Beletrina, kjer so izšli trije njegovi romani.

Peter Nadas (1942) je bil pisatelj, dramatik in esejist. Študiral je novinarstvo in fotografijo ter nekaj časa deloval kot fotoreporter. Potovanja po svetu, zlasti v Berlin in New York, so imela nanj močan vpliv, v njegovi literaturi pa je močno sled pustila tudi selitev iz Budimpešte na madžarsko podeželje.

Peter Nadas (1942) je bil pisatelj, dramatik in esejist. Študiral je novinarstvo in fotografijo ter nekaj časa deloval kot fotoreporter pri budimpeškem časopisu Pest Megyei Hirlap. Potovanja po svetu, zlasti v Berlin in New York, so imela nanj močan vpliv, v njegovi literaturi pa je močno sled pustila tudi selitev iz Budimpešte najprej v vasico Kisoroszi na Szentendrejskem otoku sredi Donave, nato pa v Gombosszeg, ki leži v bližini Zalaegerszega, nedaleč od slovenske meje.

Od leta 1969 se je posvečal izključno literaturi in veljal za enega najpomembnejših svetovnih literatov, je še zapisala njegova slovenska založba. Pri Beletrini so v slovenskem prevodu izšle tri njegove knjige: Skrbna opredelitev kraja/ Lastna smrt, Vzporedne zgodbe in Grozljive zgodbe. V Vzporednih zgodbah, njegovem monumentalnem romanu na 1200 straneh, ki ga je Nadas pisal 18 let, se osebne zgodbe prepletajo z velikimi evropskimi zgodovinskimi prelomi. Knjiga Grozljive zgodbe bralstvo popelje v svet madžarskega podeželja, kjer se skozi življenja njegovih prebivalcev razkrivajo človekovi strahovi, nagoni, verovanja in hrepenenja. V Skrbni opredelitvi kraja pa se Nadas približa eni najbolj skrajnih človeških izkušenj: lastni minljivosti. (pv, sta)

Od leta 1969 se je posvečal izključno literaturi in veljal za enega najpomembnejših svetovnih literatov, je še zapisala njegova slovenska založba.

 

Pri Beletrini so v slovenskem prevodu izšle tri njegove knjige: Skrbna opredelitev kraja/ Lastna smrt, Vzporedne zgodbe in Grozljive zgodbe.

V Vzporednih zgodbah, njegovem monumentalnem romanu na 1200 straneh, ki ga je Nadas pisal 18 let, se osebne zgodbe prepletajo z velikimi evropskimi zgodovinskimi prelomi. Delo s številnimi zapleti in liki je postavljeno v ozadje dogodkov na Madžarskem v preteklem stoletju. Zadržani in jedki kritik življenja v času komunizma, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado za književnost, je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP nekoč dejal, da bi strukturo knjige najbolje opisali kot kaos. "Ne morem napisati nič boljšega od tega," je dodal.

Knjiga Grozljive zgodbe bralstvo popelje v svet madžarskega podeželja, kjer se skozi življenja njegovih prebivalcev razkrivajo človekovi strahovi, nagoni, verovanja in hrepenenja. V Skrbni opredelitvi kraja pa se Nadas približa eni najbolj skrajnih človeških izkušenj: lastni minljivosti.

V judovsko družino rojenega Nadasa je po tem, ko je še kot najstnik izgubil oba starša, mati je umrla za rakom, oče pa je storil samomor, vzgajala teta. Madžarski pisatelj, ki je tudi tekoče govoril nemško, je za svoje delo prejel številne nagrade, med drugim veliko nagrado leipziškega knjižnega sejma in avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Leta 2003 je prejel nagrado Franca Kafke, tri leta kasneje so ga sprejeli v berlinsko Akademijo umetnosti. Nagrado vilenica je dobil leta 1998.

Kritiziral je tudi nekdanjega madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarsko pod njegovim vodstvom je označil za avtokracijo. 

                  

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta