Festival je v letošnji 41. izvedbi gostil 12 tujih in domačih avtorjev, slovenski avtor v središču je bil Tone Škrjanc. Na zaključni prireditvi v jami Vilenica so v soboto glavno nagrado izročili ukrajinskemu pisatelja Serhiju Žadanu.
Nagrajenec je v nagovoru izpostavil vprašanje, ali obstaja odgovornost literature in kulture. Čeprav bi tisti, ki so odvisni od literature, radi ločevali politiko in kulturo, totalitarnost državnega aparata in liberalno bistvo kulturnega procesa, se po njegovih besedah resničnost pogosto izkaže za manj jasno. Tudi kultura, vpeta v družbeno nemoralnost, postane del zla, del mehanike ubijanja, toka uničenja. Kot avtor iz Ukrajine, kjer že nekaj let poteka vojna, verjame, da literati pišejo z zavedanjem, da njihove knjige te vojne ne bodo ustavile.
"Pojasnjujemo jo, vnaprej vedoč, da ta vojna najverjetneje ni zadnja vojna v Evropi," je dejal in se vprašal, ali je mogoče o vojni napisati tako, da bi bila v prihodnosti preprosto nemogoča. A kot je tudi odgovoril, je jasno, da pisanje in literatura nikoli nista bila zadostna ovira za zločince: "Imenujmo to šibkost literature. Ali pa to imenujmo šibkost človeka, ki se ni sposoben upreti zlu, kljub temu, da ima doma dobro knjižnico." Kot je izpostavil, fašistične družbe ne ustvarjajo le politiki, saj tako zločinci kot pravičniki v šoli berejo ista besedila. Zato literature ni mogoče ločevati od resničnosti, ki jo opisuje, je prepričan nagrajenec. A prepričan je tudi, da literaturo potrebujemo med drugim zato, da bi pošteno pisali o dobrem in zlu.
Fašistične družbe ne ustvarjajo le politiki, saj tako zločinci kot pravičniki v šoli berejo ista besedila
Tudi predsednik DSP Marij Čuk se je v nagovoru navezal na moč literature in umetnosti v časih, ko po svetu potekajo različni konflikti. Kot je dejal, sta pesnik in umetnost nevarna, ker stvarem ubesedita pomen. Da je kultura kot hraniteljica spomina lahko nevarna, je v nagovoru izpostavila tudi ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Župan Občine Sežana Andrej Sila pa je spomnil, da je festival Vilenica vstopil v peto desetletje v letu, ki ga je vlada na pobude občine razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela, ki je bil "neločljivo povezan s Krasom, a nič manj odprt v svet". Po njegovih besedah se morda prav v tem skriva sporočilo, da ni potrebe po izbiranju med odprtostjo in pripadnostjo, kar si je zaželel tudi za prihodnje Vilenice.
Podelitev nagrade ob zaključku festivala, ki je letos potekal na temo Fluidnost identitet, je s pesmijo pospremil Moški pevski zbor Srečka Kosovela iz Sežane pod vodstvom Andreja Makorja.
