
"Milena Zupančič je zvezda odra, filma in življenja. Zvezda, ki diši po zemlji in nebu," je bila glavna misel novinarke in publicistke Majde Širca v monografiji Milena Zupančič: Filmska monografija. Milena Zupančič je bila igralka, za katero je bilo igralstvo življenjska vokacija – in umetnica, ki je s svojo prezenco slovenski film delala plemenitejši, drznejši in bolj človeški, se danes ob sobotnem slovesu velike umetnice v pretekliku berejo zapisi Majde Širca.
"Milena je bila zmeraj aktivno vpeta v družbo. Ni potlačila svojega videnja in razumevanja sveta. Zmeraj je vedela, katera stran je prava, kako - ne samo v umetnosti, ampak nasploh v družbi - držati stvari v rokah, da ne bi izpadle v necivilizirano podobo, polno razočaran," je za Večer misli ob slovesu Zupančič strnila Širca. "V svojem igralskem poklicu je ustvarjala izjemne vloge. Še danes so pretresljivo dobro oddelane, začutene in izživete. Naj je šlo za podobo razuzdane, razočarane, bojevite, usmiljenja vredne ali nesramne fatalke. Povsod je bila enkratna. Nikoli nisi vedel, kdaj je zlezla iz sebe in prešla v lik, ki ni nikoli razočaral. Nikoli ne bomo pozabili njenih viškov v igralskem opusu." Od Mete v Cvetju v jeseni, ene najbolj ikoničnih podob slovenske kinematografije, do Karoline Žašler v Vdovstvu Karoline Žašler, od Tončke v Idealistu do kompleksnih žensk v filmih Rajni takrat, Recepcija, Mrtva ladja in številnih televizijskih dramah.

Od zgodnjih filmskih vlog do zrelega ustvarjalnega obdobja je Milena Zupančič ostajala "enako radovedna, disciplinirana in notranje strastna kot na začetku. Njeno igralstvo ne temelji na zunanji efektnosti, temveč na koncentraciji, spominu in natančnem prenosu izkustva v telo vloge – na sposobnosti, da izbriše mejo med igranim in živetim," piše Širca v monografiji. "Oblikovala je like, ki niso le filmski junaki, temveč zgoščene podobe časa, družbe in človeških razpok. Monografija razkriva igralko kot zvezdo odra, filma in življenja – umetnico, ki je sposobna biti hkrati krhka in neuklonljiva, ljubeča in stroga, zemeljska in mitska. Njeni liki so matere, ljubice, partizanke, delavke, intelektualke, izobčenke in sanjačice, vedno utemeljeni v človeški resnici. Prav ta resnica, podprta z izjemno igralsko disciplino in etiko, je temelj njene trajne moči," beremo ob portretu.
"Še posebej jo je zaznamovalo vse, kar se je dogajalo v njeni domači Beli, v njeni ženski družini"
Toda filmska monografija, ki je pri Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev izšla letos, ni nastajala v njunem sodelovanju, dolgih urah sedenja in pripovedovanja igralke, kot je pogosto v navadi, temveč je o "filmski Mileni Zupančič", kot se je izrazila, Širca pisala brez njene vednosti. Tako so se dogovorili pri Društvu slovenskih filmskih igralcev. "Nastajala je skrito, da bi jo presenetili po prejemu igralske nagrade Ita Rina za življenjsko delo na področju filmske igre. Na začetku smo si zamislili, da bo zapis krajši, a nastala je zelo obsežna knjiga, ki nas spoznava z vsemi njenimi vlogami in podobami, ki jih je pustila na platnu, v gledališču in na televiziji."
Ko je Milena Zupančič knjigo prejela tik pred podelitvijo, je bila začudena, vesela in tudi presenečena, se spominja Širca. Češ, da še sama ne ve, kaj vse je v življenju počela. Preplet njenega bivanja in filmskega ustvarjanja ji je bil zelo blizu. "Če rečem zelo poenostavljeno, ni bila Milena v ničemer, kar je počela, izven konteksta. Zmeraj je bila umeščena v tok dogodkov, do katerih je imela zelo aktiven odnos. To se je poznalo v vseh njenih delih in nastopih. Svoje življenje je prepletala s svojimi vlogami. Še posebej jo je zaznamovalo vse, kar se je dogajalo v njeni domači Beli, v njeni ženski družini. Milena je bila namreč nezakonski otrok. Rastla je med močnimi ženskami z izrazito mitološkimi, polnimi odnosi do sveta, z blazno energijo tudi v neprijetnih situacijah. Te ženske, ki so jo z izjemo mame, ki je preminila, spremljale do konca, so jo oblikovale in navdihovale," je še povedala Širca.
Rade Šerbedžija: Bila je gospodarica odra in življenja
Od sobote se vrstijo pokloni veliki igralki. Hrvaški igralec Rade Šerbedžija je v video posnetku za RTV Slovenija dejal: "Nimam besed, s katerimi bi lahko izrazil žalost v svojem srcu. Odšla je naša Milena. Bila je najlepša, najboljša, bila je gospodarica odra in življenja," je povedal.
"Bila je vesela, bila je čudovita. Bila je kraljica svojega jezika in svojega naroda. Bila je naša najčudovitejša Milena. Imejmo jo radi in jo za vedno nosimo v naših srcih," je o svoji prijateljici, ki ji je posvetil zadnja dva koncerta v ljubljanskih Križankah, dejal hrvaški igralec. Leta 2024 je povedal, da bo za "božje čudo", kot jo je poimenoval, pel ves večer. Milena Zupančič in Šerbedžija sta skupaj ustvarjala od mladosti, prvič leta 1969 v filmu Sedmina Matjaža Klopčiča.
Igralski kolega Boris Cavazza je zapisal: "Milena je bila in bo ostala moja najljubša igralka in moja najboljša prijateljica. Naj počiva v miru."
Na ministrstvu za kulturo so na družbenem omrežju citirali obrazložitev Prešernove nagrade iz leta 1993, da je Mileno Zupančič odlikoval osupljiv igralski razpon, s katerim je interpretativno raznovrstnost vlog uresničevala z "mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago".
Milena Zupančič je umrla v starosti 79 let. V pet desetletjih dolgi karieri je ustvarila impozanten opus z množico nepozabnih vlog v gledališču, filmu in na televiziji. S svojim vrhunskim igralskim izrazom je bila prepoznana v celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije, kasneje pa je ostala eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega filmskega prostora. Za svoje delo je prejela najpomembnejše nagrade, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Borštnikov prstan in zlati red za zasluge.
Tjaša Gajšek












