Še do 26. oktobra je v sklopu projekta Poezija na mestnih ulicah, ki ga letos že devetnajstič zapored izvaja Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor), nekatere oglase za en teden v središču mesta zamenjala poezija. Avtor projekta, knjižni urednik in bibliotekar Nino Flisar, je k sodelovanju povabil pesnike in pesnice mlajše in srednje generacije, na enem izmed plakatov pa je pesem letos preminule Prešernove nagrajenke – poetese Erike Vouk, ki ji na ta način izkazujejo hvaležnost njeno vrhunsko pesniško ustvarjanje.
''Projekt 'Poezija na mestnih ulicah' vsako leto v mariborsko mestno tkivo na dovršeno oblikovanih plakatih prinaša izbrano sodobno slovensko poezijo. Nekako po maksimi o pomenu 'lokalne samooskrbe' tudi v letošnjem izboru prevladujejo mariborski pesniki in pesnice mlajše in srednje generacije, katerih izkušnje, občutja in pogledi izhajajo iz življenja in ustvarjanja v mestu ob Dravi, seveda pa dajemo glas tudi odmevnim pesnikom iz drugih koncev Slovenije,'' o izboru pove avtor projekta Nino Flisar, ki je izbral pesmi pesnikov in pesnic, kot so Mila Kodrič Cizerl, Sara Nuša Golob Grabner, Martina Potisk, Tonja Jelen in Andreja Borin, Franci Novak, Klemen Pisk, Tina Volarič in Dejan Koban.
Kot ob tem dodaja Flisar, se letošnje pesmi na različne načine soočajo s podobo današnjega sveta in medosebnih odnosov: ''S provokativno družbeno kritiko, s svojstvenimi perspektivami in uvidi v to realnost, pa tudi z umikom v notranje labirinte duše, iščoč smiselne in vredne načine bivanja in delovanja. Izbrane pesmi prinašajo prodorno pesniško ustvarjalnost, izvirno obdelavo tem in motivov in domiselne jezikovne pristope, torej prvine, ki naj bi pritegnile potencialne mimoidoče bralce.''
Grafična podoba plakatov je avtorsko delo oblikovalca in ilustratorja Uroša Lehnerja. ''Plakatna akcija ohranja preverjeno in uspešno formulo medsebojnega dopolnjevanja in oplajanja besedne in vizualne izraznosti – dveh najpomembnejših plakatnih sestavin. S to kombinacijo skušamo v širši javnosti popularizirati sodobno slovensko poezijo in to na mestih, kjer so običajno agresivni plakati s potrošniškimi ali političnimi vsebinami. Plakatna mesta tako postanejo prostor bralskega estetskega užitka v javnem prostoru, mimoidočim ponudijo nastavke za razmislek o sebi in svetu. In že če s tem dosežemo nekaj odstotkov ljudi, ki brzijo po mestu, je cilj projekta več kot dosežen,'' še doda Flisar.
Plakati so do vključno 26. oktobra na ogled na desetih plakatnih mestih v strogem centru, na Glavnem, Slomškovem in Štukljevem trgu, Trgu svobode ter ulicah, ki jih povezujejo. Do konca letošnjega leta pa bodo vsi tudi projicirani v izložbo Kulturnega inkubatorja.
