Branka Bezjak
Katera žival je v grbu Maribora? Kateri svetniki obkrožajo Marijin steber Kužnega znamenja na Glavnem trgu in katera letnica je zapisana z rimskimi številkami na njem? To je le delček zanimivosti, informacij, ki so jih nadebudni raziskovalci včeraj odkrivali na dogodivščini Dediščinski detektiv. Niso izvedeli veliko le o našem mestu, o nekaterih skritih kotičkih, pomembnih zgodovinskih stavbah na osrednjem mestnem trgu, temveč se naloge navezujejo širše na zanimivosti o državi, o kugi, rdeča nit vsega pa je pomen varovanja dediščine. Kakšnih petindvajset udeležencev se je v soboto prelevilo v raziskovalce ter se z veliko zagona podalo po Glavnem trgu in Koroški cesti z delovnimi zvezki v rokah, v katere so beležili odgovore. Pri tem so jim v pomoč tudi kartoni, na katerih je vsebina nalog pojasnjena.
Z natančnim branjem lahko pravzaprav pridemo do odgovora tudi po bližnjicah. Toda kaj ko smo vsi, ne le otroci, nagnjeni k hitenju in kakšen namig tudi spregledamo. "Če prebereš namig in odgovoriš, kdaj je nastala naša država, ti ni treba računati," je osmošolcu, ki se je ubadal s seštevanjem rimskih številk, svetovala Milena Antonić višja koservatorska sodelavka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, enota Maribora, ki je zasnovala Dediščinskega detektiva.
Naloge so zasnovane tako, da torej spodbujajo, da se znajdemo, izluščimo tudi kakšen zavajajoč podatek, da pridemo do pravega. Če nismo pozorni, se lahko kmalu zapiše napačen odgovor. Na primer- na Rotovžu grb mesta držita dva leva. Toda v sam grb ta žival ne sodi, temveč je v njem le golob. Detektivi torej morajo znati razbrati, se izogniti morebitnim motnjam, ki jih lahko speljejo na napačno sled, so se prav tako naučili mali radovedneži. Dejavnost je v osnovi zastavljena za otroke druge in tretje triade osnovne šole toda tudi odrasli se marsikaj naučimo in izvemo precej novega. To so tudi tokrat potrdili starši, ki so spremljali otroke, nekateri med njimi so bili namreč tudi mlajši, zato so potrebovali pomoč. Toda tudi za odrasle je katera od nalog majhen izziv, so priznali. Med sprehodom skozi mesto namreč pogosto nismo pozorni na arhitekturne detajle, simbole in napise ali pa preprosto ne vemo, kaj pomenijo. Tako da je Dediščinski detektiv zanimiv za vse generacije, za družine. Poleg tega pa z nabiranjem znanja povezuje gibanje in igro.
V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije torej ne le varujejo, dajejo smernice pri obnovah kulturne dediščine, temveč tudi promovirajo, osveščajo o njenem pomenu, zato izvajajo več aktivnosti ter se tudi že vsa leta, kakor tudi drugi javni kulturni zavodi, vključujejo z več dogodki Dnevu Maribora, ki so ga zasnovali v Mestni občini Maribor pred šestimi leti ob obeleževanju prve omembe mesta v pisnih virih.
"Od leta 2009 vodim projekt Spoznaj? Varuj! Ohrani, ki izhaja iz preprostega izhodišča- česar ne poznaš, ne moreš spoštovati, še manj pa varovati. Na podlagi tega izvajamo različne aktivnosti z različnimi ciljnimi skupinami od najmanjših do odraslih, imamo tudi andragoške skupine, da populariziramo dediščino. Pomembno je, da vsi najprej spoznamo svojo oziroma dediščino, ki nam je najbližje, v naši oklici. Velikokrat na primer otroci ne vedo, da je šola, ki jo obiskujejo pomembna dediščina, ali stavba v kateri živijo. Potem pa so na to zelo ponosni in na primer tudi razumejo, zakaj ne morejo fasade kar pobarvati v barvo, ki bi jo sami želeli in podobno," je pojasnila Milena Antonić.
Tudi po mestu tako koservatorska svetovalka že dlje časa vodi različne skupine, ki rešujejo različne delovne liste, odvisno za kakšno tematiko se dogovorijo in odločijo. "Zmeraj se to prilagodi starosti, predznanju in željam udeležencev. Veliko se povezujemo tudi z drugimi javnimi institucijami. Določena skupina na primer najprej nekaj o mestu izve v Pokrajinskem arhivu, potem gremo to pogledat še v živo. V dejavnosti vključujem tudi naše konservatorje, restavratorje, da povedo o svojem delu. Predstavili smo tudi že restavratorske ateljeje, kjer pokažemo osnovne postopke. Pri vsak aktivnosti udeležence tudi vključujemo, da niso samo opazovalci, poslušalci," je še razložila.
Lani je nato ob Dnevu Maribora nastal zametek Dediščinskega detektiva, da je letos torej aktivnost izpopolnjena in da so jo izvedli že v okviru drugih dogodkov. "Več kot pol leta je terjal razvoj, priprave, izdelava, oblikovanje materialov, strokovni pregled ter nato preizkušanje. Dobro sodelujemo z OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, od koder je Petra Jesenek pomagala z didaktičnimi napotki ter tudi pripeljala učence, ki so bili testna skupina. Določeni pojmi so nam popolnoma jasni, drugače pa je potem pri tistih, ki to rešujejo. Zato smo po odzivih še kaj spreminjali. Sedaj pa je vse skupaj zelo dobro sprejeto. Rešuje se v majhnih skupinah, brez telefonov, ti so dovoljeni samo za računanje," je še dodala Antonić.
Ob koncu raziskovalne poti se udeležencem na podlagi gesel, ki so jih morali rešiti, izpiše tudi glavna beseda, rešitev. S tem tudi postanejo pravi "dediščinski detektivi", ki znajo prepoznati in ceniti bogato zgodovinsko in kulturno dediščino Maribora. To pa potrjuje tudi diploma, ki jo prejmejo na koncu. Tudi tokrat so vsi bili uspešni in domov odšli ponosni s prejetimi diplomami.
To je bila torej le ena od dejavnosti v okviru programa Dan Maribora, ki se je s poklonom Tomažu Pandurju začel v petek. V soboto so bili po mestu še sprehodu, enako tudi danes, ko je bilo mogoče prisluhniti zgodovini Piramide. Ob 15. uri se lahko pridružite spoznavanju Limbuša, Meranovega in dediščine nadvojvoda Janeza. Jutri pa si med drugim ogledate prenovljeno Langerjevo vilo z vodenjem. V torej pa prav tako sledijo predstavitve posameznih delov mesta z vidika dediščne, nakar zvečer sledijo koncerti na mestnih gričih. Več podrobnosti o programu si lahko preberete tukaj
