Devetindvajseti mednarodni festival Mladi levi se bo na igrišču Športnega društva Tabor v Ljubljani začel to soboto, 22. avgusta, in zaključil naslednjo soboto, 29. avgusta. Po napovedih direktorice zavoda Bunker Alme R. Selimović letošnji festival ne obljublja velikih sprememb ali odgovorov, ampak je trenutna zmaga v stabilnosti in vztrajanju.
Dramaturginja Lana Krmelj je za Aplavz.art pregledala skoraj tri desetletja Mladih levov – programe, uvodnike in festivalske premene. Analizirala je, kako so se v zgodovini festivala spreminjali kuratorski poudarki, umetniške prakse in načini, kako umetnost poskuša svet razumeti, ubesediti v drugih jezikih in ga, morda, tudi spremeniti. Program beleži izbire, uvodniki pa beležijo nekaj drugega: želje, ambicije in poskuse, da bi prepoznali občutje časa ter si zastavili cilje, želje, možnosti. Kaj se je ekipi zdelo pomembno, kaj je hotela povedati, še preden je festival stekel. Ena od ugotovitev njene analize je tudi misel o predaktualnosti Mladih levov: festival je pogosto zaznal vprašanja, še preden so postala splošno prepoznana.
"Letošnji uvodnik nastaja v nekoliko drugačnem občutju. Ob prebiranju prejšnjih uvodnikov, brskanju po spominih in premisleku o sedanjem trenutku se zdi, da se teme vračajo z neprijetno doslednostjo. Vojne, družbene razpoke, podnebna kriza, vprašanja skupnosti, solidarnosti, skrbi, razgradnja stabilnosti, prostorska problematika. Ne le, da niso izginile – postale so še bolj pereče. Predaktualnost je bila nekoč sposobnost zaznavanja tega, kar prihaja, artikuliranja še neizrečenih občutij in slutnje sprememb, danes pa živimo sredi tistega, kar je prihajalo. Zato se letos zdi, da nam besed zmanjkuje. Ne zato, ker ne bi imele česa povedati, ampak zato, ker se zdi, da je bilo marsikaj že izrečeno, resničnost pa vedno znova preseže jezik. A prostora za pritoževanje ni. Ne zato, ker bi bilo vse v redu, ampak zato, ker je za preveč ljudi svet razpadel veliko bolj dobesedno in ker si ob nenehnem krčenju prostora za dostojno življenje ne smemo privoščiti udobja obupa.
Obljuba, da 30. festival bo
Morda je prav to letošnja festivalska ambicija. Ne obljuba, da bo umetnost spremenila svet, niti prepričanje, da ima odgovore ali da postavlja prava vprašanja. Ampak vztrajanje pri prostorih, kjer je mogoče skupaj misliti, dvomiti, poslušati in si predstavljati drugačne možnosti. Stabilnost kot zmaga. Nič več predaktualnosti, bolj pogled svetu v oči. Vztrajanje pri skrbi, povezovanju in ohranjanju skupnega. Tudi festival je nekaj skupnega; obstaja samo, če zanj tudi skrbimo in ga ne samo naredimo; obstaja, ko se ga udeležite in ste njegov del.
Prihodnje leto bodo Mladi levi dopolnili trideset let. V času, ki razpada na kratke roke, kratke spomine in kratke pozornosti, trajanje ni samoumevno. Trideseti festival se ne bo zgodil sam od sebe. Zgodil se bo samo, če bomo do njega vztrajale. Zato letošnji festival ni le še eden v nizu. Je pogoj za naslednjega. Obljubimo, da bomo vztrajale in da se bomo videli tudi prihodnje leto na 30. festivalu Mladi levi. Srečajmo pa se že na letošnjem festivalu!" je zapisala festivalska ekipa.
Predstave, razstave, pogovori in druženja
Čeprav po besedah direktorice Bunkerja festivala niso programirali tematsko, ga zaznamujejo tri linije. Prva, ki je sicer festivalu lastna od samega začetka, je, da so Mladi levi festival, ki ponuja podporno okolje mladim umetnikom in ki poskuša naš prostor integrirati v širše strukture. Druga je predaktualnost festivala kot poskus napovedovanja tem, še preden te postanejo mainstream, ter zvestoba temam. Tretja linija, ki je letos zastopana tako tematsko v umetniških delih kot tudi kot metoda, pa je tema odrasti. Kot je pojasnila, Mladi levi nikoli niso postali prevelik niti niso bili majhen festival, poleg tega je v festival vpisana modrost trajnostnega ravnanja z viri, ki jih razumejo v najširšem pomenu besede.
V festival je vpisana modrost trajnostnega ravnanja z viri, ki jih razumejo v najširšem pomenu besede
Odrastniška oziroma zelena linija bo na festivalu zastopana v dvodnevnem dogodku, ki so ga poimenovali Manifest manj in bo po besedah Tamare Bračič Vidmar na dvorišču in v dvorani Športnega društva Tabor skozi umetnost, pogovore, skupnost in praktična orodja odprl prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture pa tudi onkraj sektorja. Dogodek nastaja na presečišču projektov Festival SPA, Greenstage in Manj je več ter v sodelovanju s Pospeševalnikom zelenih veščin.
V luči podpore mladim umetnikom bo po besedah kuratorke festivala Klare Drnovšek Solina na festivalu Aljoša Lovrič Krapež začel raziskavo za novo produkcijo v okviru Bunkerja, prav tako raziskavo za novo predstavo v okviru partnerstva treh festivalov začenja latvijska umetnica Jana Jacuka, ki bo na Mladih levih tudi gostovala s predstavo z naslovom Ha. Otvoritveno zabavo festivala pripravlja Živa Bizovičar, prežemala pa jo bo na eni strani glasba in na drugi geste majhnih užitkov, nato se bo zabava prelila v koncert skupine Smetnaki.
Med umetniki, ki se vračajo na festival, je italijanska umetnica Silvia Calderoni, ki tokrat v sodelovanju z Ilenio Caleo prihaja s predstavo Temporale (Lezbična tragedija), Maja Delak pa na festival prihaja s predstavo Izrekanja, ki je na lanskih Mladih levih prejela nagrado zlata strela.
Program predstav, ki pomenijo vračanje k temam, je predstavila kuratorka Mojca Jug. Kot je povedala, gre po navadi za teme, ki niso prijetne, letošnji preplet pa zajema teme vojne, nasilja, izgnanstva, političnih procesov, protestov, represij pa tudi identitet, odnosov, moškosti in negotovosti. Umetnica iz Litve Agniete Lisičkinaite in beloruski umetnik Igor Šugalejev v predstavi Aplavzi in klofute odpirata prostor za razmislek o vojni, ruski agresiji v Ukrajini in beloruski represiji. Tretjič se na Mlade leve vrača Basel Zaraa, tokrat z interaktivno instalacijo Kaj bomo storili brez izgnanstva. Mlada srbska režiserka in igralka Andreja Kargačin na festival prihaja s predstavo Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike?, brazilska umetnica Gaya de Medeiros s predstavo Oče na večerji, norveški kolektiv De Utvalgte s predstavo Moj izkrivljeni svet, tu je še italijanska predstava Hamlet ali F.O.M.O. v režiji Francesce Berardi, ki je nastala v koprodukciji z Bunkerjem.
V sklopu Mladih levov bo predpremiero doživela predstava Fenomenalna realnost: Prvi del kolektiva Beton Ltd. v odstopu. Kot so pojasnili člani kolektiva, si predstava naslov izposoja iz filozofskega pojma fenomenalne realnosti, ki označuje svet, kakršnega zaznavamo in izkušamo, k sodelovanju pa so tokrat povabili umetnike mlajše generacije Majo Kunaver, Čarno Lampret in Petra Podgorška. Intermedijska umetnica Robertina Šebjanič bo predstavila razstavo Odmevi brezna, Šlagerji pod krošnjami pa so poimenovali ples in sosedsko druženje v parku Tabor.
Vstopnica za posamezen festivalski dogodek stane simbolični en evro. Za vse, ki imajo možnost donirati več, bodo na voljo škatle za prostovoljne prispevke na vseh lokacijah. Priporočljiva je rezervacija vstopnic, nekatere predstave pa so že razprodane.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
