Ženski odbor Slovenskega centra Pen je razglasil pet nominirank za nagrado mira. Letošnje nominiranke za miro, ki jo podeljujejo za literarne dosežke, celostno osebnostno držo ter njihov prispevek k položaju in vidnosti žensk v literaturi, so Nataša Konc Lorenzutti, Katja Mihurko, Tatjana Pregl Kobe, Suzana Tratnik in Katja Zakrajšek.
Kot je na razglasitvi nominirank v Društvu slovenskih pisateljev poudarila predsednica ženskega odbora Slovenskega centra Pen Darinka Kozinc, tudi prejemnica omenjene nagrade, mira ni zgolj nagrada za literaturo, temveč celostno držo v našem kulturnem in tudi širšem družbenem prostoru. Podelitev nagrade bo 23. oktobra v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Kot piše v utemeljitvi, je pisateljica, igralka in scenaristka Konc Lorenzutti diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekaj časa delovala kot igralka, od leta 1999 pa se posveča pisanju. Uveljavila se je predvsem kot mladinska pisateljica, piše tudi za odrasle. Med njena dela sodita romana Kava po dišečem jasminu in Senca brez človeka, za svoje dosedanje literarno delo pa je prejela več priznanj, med njimi svetlobnica in desetnica. S svojo odločno javno držo pooseblja ženski literarni klic k človečnosti, meni komisija.
Dramaturginja, literarna zgodovinarka in predavateljica Mihurko s svojim javnim raziskovanjem in pedagoškim delovanjem, kot so zapisali, pomembno prispeva k vidnosti žensk v družbi, kot vodilna raziskovalka Zofke Kveder pa v slovenski kulturni prostor vrača prezrte glasove ustvarjalk ter tako širi razumevanje ženskega literarnega avtorstva. Med drugim se ukvarja s feministično literarno vedo, študijami spolov in zgodovino slovenskega ženskega gibanja. Njeno delo ima trajen vpliv na prepoznavanje, vrednotenje in vključevanje ustvarjalk v slovenski in mednarodni prostor.
Ustvarjalni opus pesnice, esejistke, umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Pregl Kobe sestavljajo literarni dosežki ter prispevki k razvoju likovne teorije in razstavne dejavnosti. Objavila je veliko pesniških zbirk za odrasle in otroke. Kot piše v utemeljitvi, kot lirična pesnica prepleta pesniški svet z likovno govorico, izraža intimne občutke ter oblikuje bogat domišljijski svet. Pripravila je več kot 600 likovnih razstav. Na obeh ustvarjalnih področjih si prizadeva za enakopraven položaj in uveljavitev žensk v družbi, še piše.
Tratnik je pisateljica in aktivistka, ki z večplastnim literarnim, publicističnim in prevajalskim delom pomembno sooblikuje kulturni in družbeni prostor. Med drugim je soustanoviteljica lezbične skupine LL pri Društvu Škuc in dolgoletna sodelavka Festivala LGBT filma ter častna predsednica Mesta žensk. V literarnih delih za odrasle in mladino odpira vprašanja spolne identitete, razredne neenakosti, izključenosti in družbenih stereotipov, v slovensko književnost pa vnaša pogosto spregledano perspektive in daje glas preslišanim.
Zakrajšek je uveljavljena in večkrat nagrajena književna prevajalka in prodorna prevodoslovka, ki s svojim delom pomembno zaznamuje ter bogati slovenski literarni prostor. Kot prevajalka je posebej predana postkolonialnim, afriškim in afrodiasporskim književnostim. Njeno družbeno delovanje zaznamujeta izrazita humanistična drža in občutljivost za neenakosti, s katerima slovenski kulturni prostor odpira pogosto preslišanim glasovom.
"Delo žirije ni nikoli le tehnično ocenjevanje, gre za iskanje tiste presežne kakovosti, v kateri besede postanejo dejanja, dejanja pa pridobijo moč, da spreminjajo svet, četudi le za drobec," je povedala predsednica komisije Helena Kraljič. Vsaka od nominirank prinaša svoj glas, pogled na svet, etično in moralno držo ter vizijo, je dodala. Komisijo poleg omenjene sestavljajo še Tanja Petrič, ki je nagrado prejela lani, Marjan Pungartnik, Mateja Seliškar Kenda, Marija Švajncer in Aleš Učakar.
