Da se je Okrogla miza na šahovnici zgodila v Gostilni pri treh ribnikih, je prispevek Mariborske knjižnice k revitalizaciji tega ikoničnega mariborskega prostora.
Deklica in bik iz mita o nastanku Evrope sta na vizualni podobi tretjega Festivala humanistike Odprti horizonti napovedala, da bodo v ospredju letošnje edicije evropske vrednote. O njihovem pomenu, spreminjanju in relevantnosti v aktualnih svetovnih razmerah so se na osrednjem dogodku petdnevnega festivalskega dogajanja v petek v Gostilni pri treh ribnikih - kar je njihov prispevek k revitalizaciji ikoničnega mariborskega prostora, ki je, tako direktor Mariborske knjižnice Klemen Brvar, v festivalskih dneh prestal preizkušnjo kot kulturno prizorišče - pogovarjali štirje gostje.
Prevajalka in pisateljica Danijela Kocmut, zgodovinarka iz Inštituta za zgodovino ZRC SAZU Mateja Ratej, pisatelj, pesnik in literarni kritik Muanis Sinanović ter filozof in esejist in prevajalec Jernej Šček. Pogovor je moderiral filozof in pomočnik direktorja Mariborske knjižnice Igor Černe.
V nadaljevanju preberite:
- Evropska vrednostna arhitektura je nastala v vojni. Danes ne more obstajati samo ena vrednota - "ali so vse ali ni nobene".
- Kako sogovorniki vidijo erozijo demokracije in odnos med kapitalom, ljudstvom ter globalnimi imperiji.
- Zakaj so krčenja sredstev za kulturo in socialo nevarna.
- Kako digitalizacija in razpršenost informacij spreminjata razumevanje človekovih pravic in resnice.
- Kakšno vlogo lahko pri iskanju stabilnosti danes odigrajo poezija, klasiki in poglobljeno branje.
- Zakaj je Evropa za mnoge še vedno tudi osebno in bivanjsko vprašanje identitete.
- Kdo je po izboru občinstva domov odnesel priznanje hevreka za promocijo humanistike.
Prevajalka in pisateljica Danijela Kocmut, zgodovinarka iz Inštituta za zgodovino ZRC SAZU Mateja Ratej, pisatelj, pesnik in literarni kritik Muanis Sinanović ter filozof in esejist in prevajalec Jernej Šček. Pogovor je moderiral filozof in pomočnik direktorja Mariborske knjižnice Igor Černe.
V nadaljevanju preberite:
- Evropska vrednostna arhitektura je nastala v vojni. Danes ne more obstajati samo ena vrednota - "ali so vse ali ni nobene".
- Kako sogovorniki vidijo erozijo demokracije in odnos med kapitalom, ljudstvom ter globalnimi imperiji.
- Zakaj so krčenja sredstev za kulturo in socialo nevarna.
- Kako digitalizacija in razpršenost informacij spreminjata razumevanje človekovih pravic in resnice.
- Kakšno vlogo lahko pri iskanju stabilnosti danes odigrajo poezija, klasiki in poglobljeno branje.
- Zakaj je Evropa za mnoge še vedno tudi osebno in bivanjsko vprašanje identitete.
- Kdo je po izboru občinstva domov odnesel priznanje hevreka za promocijo humanistike.
Tjaša Gajšek










