Boris Jaušovec
Festival humanistike Odprti horizonti, ki te dni v organizaciji Mariborske knjižnice prihaja že v tretji izdaji, je v četrtek zvečer v kleti legendarne gostilne Pri treh ribnikih gostil poljskega potopisca, esejista, publicista in prevajalca ter poliglota Nikodema Szczygłowskega iz Krakova. Szczygłowski, ki sodeluje s številnimi slovenskimi mediji, tudi z Večerom, je v pogovoru s Primožem Vidovičem govoril v tekoči slovenščini o Pogledu z Vzhoda.
V začetku je poljski gost, njegov obisk v Mariboru je poleg mestne občine podprlo tudi poljsko veleposlaništvo v Ljubljani, predstavil etape svojega življenja. Najprej je študiral arheologijo, in to mediteransko, "da bi videl ves svet, ne le svoje dvorišče" ter končal tudi študij menedžmenta. V nekem trenutku pa se je odločil za slovenščino in to v času vojn v bivši Jugoslaviji: "Slovenija je zame postala nekakšna izhodiščna točka za razumevanje tega prostora. Drugi so zavoljo razpada Jugoslavije raje študirali hrvaško ali srbsko, meni pa je slovenščina dala nek drugačen pogled, kar se vam sicer zgodi z vsakim novim jezikom, ki se ga naučite. Slovenščina se mi tudi zdi najbolj drugačen jezik od vseh slovanskih jezikov, zasluga zato pa so med romanski in germanski vplivi."
K slovenščini ga je spodbudil tudi slovenski pisatelj Drago Jančar. "Takšnih atraktivnih tekstov, kot jih je pisal on, na Poljskem tedaj nismo poznali. Zato me je zanimalo, od kod prihaja." Szczygłowskemu je bilo všeč, da Slovenija ob ločitvi iz Jugoslavije skušala dokazati, da ni z Balkana, tako kot so se Poljaki trudili, da ne bi bili dojeti kot Vzhodna Evropa. "Tukaj se pojavi ideja Srednje Evrope. Jančar pa je o tem pisal. Zdaj pojem Srednje Evrope v naših državah ni več tako aktualen, je pa postal zavoljo vojne aktualen v Ukrajini," je še razmišljal.
Ker veliko potuje, je potegnil distinkcijo med potovanjem in turizmom. "Potovanje je zame poskus razumeti svet, ki ga obiščeš, da se tam pogovarjaš in sporazumevaš z ljudmi ter si na ta način ustvarjaš sliko sveta. Tega turizem ne omogoča, saj turizem nudi predvsem komfort. Tudi s toplim obrokom," se je na zadovoljstvo občinstva obregnil ob notorično izjavo slovenskega turista, ki ga je naša država reševala iz vojnega območja, on pa je potožil, da je moral več dolgih ur shajati zgolj z sendvičem.
Če zgodovine ne razumemo, ne vemo, zakaj smo tu, imamo pa zmeraj prav.
Gost festivala je dejal, da je nemogoče pobegniti z zemljevida, kakor je to uspelo junaku Jančarjevega Galjota. Ocenil je, da na Poljskem ne premorejo neke neprekinjene zgodovine v več sto letih. "V Benetkah ali pa v Bergamu zlahka naletite na gostilne stare tristo let. V večini Poljske pa se je predvsem v porušenih mestih tudi prebivalstvo po drugi svetovni vojni popolnoma spremenilo." Zato je spregovoril o "palimsestnosti", ki definira kraje, tudi morda Maribor, kot smo slišali sramežljiv glas iz publike. Szczygłowski je opozoril, da velika Poljska, ne premore niti pravih dialektov, ki jih pa je v majhni Sloveniji ogromno: "Vsa država se je po drugi vojni premaknila na zahod in ljudje so morali komunicirati v standardu poljskega jezika," je pojasnil enega od vzrokov. "Zgodovina za nas ni bila trajanje časa, vselej je bila izkušnja tragičnega vpliva na vsako generacijo posebej. Tega na zahodu Evrope ni bilo."
Povprašan o evropskih vrednotah, ki so tema festivala, se je Szczygłowski, ki, mimogrede, sedaj prevaja Borisa Pahorja, vprašal, kakšna je pravzaprav njihova definicija. Odlično je pojasnil, da v Evropi nismo vsi isti, ko je razglabljal o tem, kako je madžarski premier Viktor Orban ob izkoriščanju evropskega denarja Madžarom vsajal miselnost, da so žrtve Trianona: "Populistični politiki svoje narode s preprostimi gesli ponavadi kar na družbenih omrežjih spreminjajo v junaške žrtve. Za tem ni nobenega znanja, je zgolj žongliranje z zgodovino in vcepljanje prepričanj. Vendar, če zgodovine ne razumemo, ne vemo, zakaj smo tu, imamo pa zmeraj prav." Omenil je, da je Poljska kot velika država, marsikomu zadostna. "Slovenija ima boljšo možnost, saj vi morate segati prek svojih mej. Pri čemer je dobro poznati svoje meje. Recimo, predsednik Vladimir Putin ruskih ne pozna. Poljakom pa se večkrat zdi, da drugih ne rabijo."
Ob koncu je v razpravi poljskega publicista seveda doletelo tudi vprašanje o prepovedi splava v njegovi domovini. "Dvajset let vladajoče konservativne oziroma desničarske politike je pustilo sledi, čeprav ocenjujem, da je v večini današnja poljska družba liberalna. Drugih je le še okoli trideset odstotkov, vendar so izjemno agresivni in glasni." In ne le to. Premier Donald Tusk (še) ni uspel z liberalizacijo splava, ker spričo mnogih okoliščin še zmeraj velja vsiljena zakonodaja in procedura od prejšnjih vlad. Zato smo tudi slišali, da bi uresničitev pobude My voice, my choice, ki je nastala v Sloveniji, prav prišla tudi poljskim ženskam.
Nocoj se festival nadaljuje z osrednjim dogodkom Okrogla miza na šahovnici. O evropskih vrednotah v treh vsebinskih sklopih razmišlja omizje uglednih gostov: Daniele Kocmut, Mateje Ratej, Muanisa Sinanovića in Jerneja Ščeka. Okroglo mizo moderira Igor Černe, glasbo pa prispeva Tadej Vesenjak. Podelili bodo še priznanje Hevreka za prispevek k promociji humanistike. Zadnje dejanje festivala sledi 26. marca ob 19. uri v Umetnostni galeriji Maribor. Gosta pogovora V perspektivi bosta Darian Leader in Mladen Dolar.
