Saj vem. Najbrž se ta dogodka niti ne bi smela znajti na isti strani, kaj šele v istem tekstu. Se vnaprej globoko opravičujem in izrekam sožalje zdravi pameti osebno in vsem, ki jo še cenijo in obravnavajo resno. Ampak zgodila sta se v istem tednu.
Nek influencer, vplivnež, podpornik desnice (ali pa desnica njegov, ni pomembno), naj ime kar ostane lepo v nekih drugih algoritmih, nepovezanih s tem tekstom, je postal viralen s trditvijo, da pa smo ljudje ja iz Adama in Eve. Pa da že nismo iz bakterije in ribe, ki je prišla na kopno in dobila noge, pa opice. Lepo, tip je uspešno izdelal vsaj zadnjo skupino vrtca! Čestitamo, gospa vzgojiteljica je odlično opravila svoje delo! Kaj se je zgodilo z njim po tem, ko je zapustil skupino Mehurčki, lahko samo sklepamo, prav veliko izobraževalnega sistema verjetno ne, ampak strašljivo je predvsem to, da njegove razlage in modrovanja spremlja zelo veliko ljudi - in to, da očitno tudi zanikanje evolucije postaja znova tema preizpraševanja. Pri čemer voditeljica podkasta, ki ima dobre gledanosti, saj je običajno namenjen triurnemu točenju solza in razkrivanju pikantnih podrobnosti, ob tej izjavi niti ne pisne. Da, tudi Slovenija ima svojo malo džunglo odprtih mikrofonov, v katere lahko tulijo liki, ki jih resni novinar ne bi niti povohal, zdaj pa imajo izjemno priložnost, da razlagajo o tem, kako bi recimo oni sami uredili romsko problematiko. A bodi dovolj. Človeška neumnost je dobila svoj mikrofon in kriči in vedno več ljudi jo posluša. Sploh pa, če podstavi ojačevalec še strankarska mašinerija. Fantastično!
Ima me, da bi kričala še jaz. Mislim, da sem malo kriknila, ko sem gledala to izjavo - in potem še preposlušala skoraj tri ure metanja iztrebkov v dotičnem podkastu. Nisem znanstvenik, sem pa biolog. Taki bolj osnovni, samo z diplomo. Ker ... zlomka, že štiri leta plus eno dodatka je bilo dovolj, potem me je pa itak zaneslo na Večer. Mama je takrat govorila, da je Večna pot (oddelek za biologijo biotehniške fakultete prebiva na tem naslovu) res večna. Prebijali smo se skozi anatomijo, fiziologijo in kraljice vsega, sistematike, nevretenčarjev, vretenčarjev, rastlin. Oprostite, dragi novinarski kolegi moje izjemne generacije, ampak medtem ko ste vi mahali s Kube, iz Bruslja in drugih študijskih potovanj, sem jaz strašno resno mahala v univerzitetno knjižnico z debelo skripto latinščine in v možgane tlačila latinska imena drugo za drugo. Ko smo se tradicionalno srečali na legendarni Večerovi praksi v času festivala Lent, ste vi veselo organsko použivali norišnico ob Dravi, jaz pa sem običajno lovila še zadnji rok kakega izpita, recimo organske kemije. Ni mi žal, nikakor, danes poznam ciklične in aciklične ogljikovodike in prehajanje skozi membrane do obisti, ajd, sistematiko je zradiralo življenje, ampak pripravljena sem zagovarjati tezo anglosaksonskih dežel, da je prava, bolj resna znanost pač - naravoslovje. Ne zaradi ur, prebitih v tako imenovanih podmornicah v Rožni dolini za debelimi skriptami, ampak zaradi tega, ker naravoslovne znanosti pač obravnavajo dejstva, stanje reči. Kakršno je, brez interpretacij z leve in desne. In če je kaj sveto, so to dejstva, tja do atomov in molekul in kvantne fizike, če želite. Pa navzgor do biosfere in v zgodovino - do evolucije, sploh evolucije! Joj, spet kričim.
In ko nedavno navdušeno razlagam devetošolki adenine, timine, citozine in gvanine, mitozo in mejozo, preletim čet - umrl je Alojz Ihan, sporoči Franja. Prezgodaj. In praznina za njim bo velika, prevelika. Zares me zaboli, ne samo mene, tudi večino ostalih ljudi, ki se ukvarjajo z znanostjo ali pojasnjevanjem znanosti. Odhajajo veliki in na obzorju ni videti prav veliko kandidatov, ki bi jih lahko nadomestili. Morda delam komu krivico, iskreno upam, da je tako. Ker prav zdaj svet bolj kot karkoli drugega potrebuje razum. In to točno tako žlahten, kot je bil razum Alojza Ihana - nepretenciozen, umirjen, brez kričanja, a tako oster, da je zarezal v samo tkivo neumnosti. Vem, da je tudi njega skrbela družba, ki v času silne razvajenosti išče izgovore za neobjektivno samopromocijo za zaslužek in z njo kolektivno neodgovornost. Poznal je družbo, tako kot je poznal mikrobe in njihovo delovanje ter človeka od črvička dalje. Vedel, je da je čelno blatenje antivakserjev v času prenapetosti pandemije približno tako, kot če bi bakterijam dodal še agarja. Hranili so se z napadi in gibanje je raslo. Danes želi nek potomec tistega gibanja, nastalega iz strahu in neznanja v času, ko so ljudje umirali v bolnišnicah, celo v parlament. Kdo bo poslej vlival antibiotik skrbno izbranih besed in dejstev med takšne in podobne klice? Ker, kot vse kaže, bo poslej nuja zagovarjati tudi evolucijo samo. Kdo bo pojasnil, da je izguba voha pojav, ki kaže, da je nekaj resno narobe?
Upam, da nisem preveč pesimistična, ampak kot vse kaže, so Darwinovi ščinkavci opravili svoje, zdaj imamo influencerje! Dobrodošli v svet kontraevolucije!
