Danes govorimo predvsem o podnebni krizi, pozabljamo pa, da smo še v veliko hujši krizi - kolapsu biodiverzitete, za kar je kriv izključno človek, ki je mnoge rastlinske in živalske vrste spravil na rob izumrtja, poudarja morski biolog prof. dr. Lovrenc Lipej. In prav na to skuša opozoriti v svoji novi knjigi Zgodbe iz divjine, obsežni zbirki poljudnoznanstvenih esejev, ki na privlačen, oseben in pogosto čustveno obarvan način raziskujejo raznolikost živalskega sveta v Sloveniji - predvsem v Istri in slovenskem morju. Avtor pa bralcu ponuja tudi "nadvse preproste rešitve, kako našo biodiverziteto ohraniti za naše zanamce".
Morski biolog dr. Lovrenc Lipej je "neizčrpen pripovedovalec narave, ki nas popelje na pot skozi skrite zgodbe živali, tako karizmatičnih kot neopaznih", je razbrati že iz njegovih časopisnih kolumn. In kot je še v spremni besedi k Lipejevi najnovejši knjigi Zgodbe iz divjine zapisal ornitolog Iztok Škornik, dr. Lovrenc Lipej "s čutom za znanstveno natančnost in lirično moč opazovanja oriše svet, ki pogosto ostaja spregledan: življenje v plitvinah, pesek pod nogami, zvok kosa nad mestom, tiha borba slepca za preživetje ali žareča simbolika metuljev na oleandru".
Ko greš v naravo, vzemi oči s sabo
V knjigi Zgodbe iz divjine nas dr. Lovrenc Lipej skozi osebne anekdote, terenske izkušnje in zgodovinske vpoglede vodi po svetovih, ki se razprostirajo od domačega praga do oceanskih globin. Knjiga je pravzaprav nadaljevanje prejšnje - Podobe iz modrine (2022), ki je doživela kar dva ponatisa. "Tudi tokrat gre za izbor predelanih in ažuriranih objavljenih esejev iz mojih kolumn v Primorskih novicah in deloma prispevkov v strokovni reviji Potapljač, ki jo izdaja Slovenska potapljaška zveza," pojasnjuje Lipej, ki pa se tokrat ni omejil samo na morje, ampak je vključil tudi obmorske habitate in sredozemsko okolje, v geografskem smislu pa prednjačijo eseji, ki se nanašajo na območje Istre in severnega Jadrana.
Kot je pojasnil na predstavitvi knjige na Morski biološki postaji (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Piranu, ki se podpisuje kot založnik, je univerzalno vodilo njegove najnovejše knjige misel, ki ga spremlja malodane že vse od otroških let: Ko greš v naravo, vzemi oči s sabo! "Kamorkoli greš, kjerkoli si, opazuj naravo, bodi pozoren na to, kaj se dogaja okoli tebe," profesor Lipej polaga na srce tudi svojim študentom na primorski, ljubljanski, novogoriški, mariborski in (občasno tudi) tržaški univerzi.
Knjiga je razdeljena na 19 poglavij, vsako vsebuje v povprečju pet do šest esejev, skupaj kar 114. V njih avtor, kot že rečeno, obravnava morsko, obmorsko in kopensko biodiverziteto. "Sem morski biolog, ampak želel sem opozoriti na kolaps biodiverzitete na vseh segmentih. Zakaj? Zaradi družbene odgovornosti - od biodiverzitete smo namreč življenjsko odvisni - in zaradi dejstva, da je Slovenija 'vroča točka biodiverzitete' - na zelo majhnem območju je izjemno velika raznolikost rastlinskih in živalskih vrst ter ekosistemov, mnoge med njimi so ogrožene ali endemične, zato potrebujejo posebno varstvo."
Mao Cetunga je porazil poljski vrabec
Knjiga je obsežna, ima več kot 400 strani, bogatijo jo ilustracije in fotografije, ki so jih poleg Lipeja prispevali tudi njegovi prijatelji in sodelavci z MBP, največ Tihomir Makovec, dr. Borut Mavrič, dr. Domen Trkov, Saul Ciriaco, Miro Kastelic in drugi. Poleg zgodb o malih in velikih živalih - od planktonskih polžev pa vse do Lipeju tako ljubih morskih psov - pa knjiga razkriva tudi malodane neverjetne zgodbe, kot je denimo ta, da je slovitega kitajskega voditelja Mao Cetunga porazil drobni poljski vrabec. V njej pa najdemo tudi zanimive odgovore na vprašanja, na primer, od kod izhaja beseda Kosovo, zakaj se slepci ne nastavljajo soncu, zakaj so Azori dobili ime po kragulju, ki na otokih sploh ne živi, in še bi lahko naštevali.
V pogovoru z ornitologom Iztokom Škornikom in sodelavko dr. Martino Orlando Bonaca z MBP je Lipej razkril, da je njemu najljubši esej v knjigi zgodba o reševanju črnice, ki se je zagozdila med režama pokrova sveče na piranskem pokopališču, med fotografijami pa njegova žabica rega, ki krasi tudi naslovnico knjige. Povedal pa je tudi, da nastaja že tretja knjiga z naslovom Sence iz globine, ki bo zaokrožila trilogijo.
Most med raziskavami in ljudmi
"Naša naloga je ohranjati biodiverziteto, a ta naloga nikakor ni lahka," je na predstavitvi knjige Zgodbe iz divjine, ki je pritegnila veliko ljudi, dejal dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo. "Slovenija je sicer vroča točka biodiverzitete, vendar številni človeški faktorji negativno vplivajo nanjo, jo ogrožajo, mnoge vrste počasi izginjajo, nekatere - denimo leščur v našem morju - so že izginile in ta trend je čedalje bolj skrb vzbujajoč, zato smo precej glasni. Čas je za ukrepanje, da ohranimo biodiverziteto! Pri tem je nujno, da se vsi zavedamo njenega pomena, in glavno vlogo pogosto igra komunikacija znanosti, radovednosti, komunikacija v naravi, zato so knjige, kot je Zgodbe iz divjine, tako zelo dragocene, saj so most med našimi raziskavami in ljudmi."
Kot je še povedal Županič, je Lipej v knjigi "zbral argumente o tem, kako pestra je naša država - od morja, lagun, mokrišč do gozdov, zbral je zgodbe o orjakih, o planktonu, o kačah ... In vse te zgodbe pripoveduje na neki svojstven način, v vsaki zgodbi se zrcalijo njegova strokovnost, bogata kilometrina in hkrati globoko oseben odnos do vsega, zato je ta knjiga prepričljiva. Dr. Lipej nam kaže tudi poti, kako biodiverziteto ohranjati, in to so naše naloge - da naše znanstvene rezultate prelijemo v konkretne rešitve, obenem pa se ogromno o naravi naučimo."
Izid knjige je finančno podprl Nacionalni odbor Medvladne oceanografske komisije pri Slovenski nacionalni komisiji (IOC) za Unesco, raziskovalni program ARIS raziskave obalnega morja in NIB. Kot je poudarila predsednica nacionalnega odbora dr. Patricija Mozetič, "so poslanstvo in cilji IOC opazovanje in spremljanje oceanov z velikim poudarkom na poznavanju in ohranjanju biodiverzitete, zato je bilo razumljivo, da smo finančno podprli izid te knjige".
Naj zaključimo z mislijo Iztoka Škornika, avtorja spremne besede: "Ta knjiga je več kot zbirka esejev. Je osebna zgodovina sobivanja z naravo, zgrajena iz let terenskega dela, ljubezni do morskih globin, pa tudi iz skromnosti - da se največje skrivnosti pogosto razkrivajo v majhnem. Pisanje prof. dr. Lipeja ni nikdar zatečeno v oddaljenem opazovanju - vedno išče stik, pogovor, soutrip z bralcem. Ob vznemirljivih zgodbah o redkih vrstah in spominih na pomembna srečanja se v knjigi prepletajo tudi dragoceni uvidi v ogroženost naravnega sveta. V času, ko izgubljamo vrste in pozabljamo na naravno ravnotežje, Zgodbe iz divjine opominjajo, da varovanje narave ne zahteva vedno velikih sistemov - pogosto zadoščajo pozornost, spoštovanje in iskrena povezanost."
