Novica, da bo prvi del pete sezone serije Črno ogledalo (Black Mirror) privzel obliko celovečernega filma, je bila v britanskih in ameriških medijih deležna že skorajda pretirane pozornosti. Že otvoritvena epizoda prejšnje sezone, USS Callister, je s svojimi 76 minutami trajanja ponudila povsem polnovredno filmsko izkušnjo (in to sijajno za povrh). Res pa je, da Bandersnatch, kakor je naslov pravkar predstavljene uverture v novo sezono, ponuja novo televizijsko formo. Ponovimo: gledanje Bandersnatcha gledalcu omogoča, da z daljincem sprejema odločitve o tem, katero pot naj ubere protagonist, v skladu s tem pa se spreminja tudi nadaljnji potek pripovedi. Včasih gre za povsem minorne odločitve, denimo glede izbire glasbe, ki jo bo poslušal glavni lik, spet drugje pa za pomembne dileme, ki močno spremenijo nadaljnji tok filma. Gledalec ima nekaj sekund časa, da z daljincem izbere med dvema možnostma, ki se pokažeta na zaslonu, film pa po naši izbiri neopazno teče dalje, seveda po novi poti. Z Bandersnatchem je televizijska renesansa vsekakor stopila stopničko višje - ponudnik videa na zahtevo Netflix je z opisano interaktivnostjo domačo izkušnjo gledanja filmov v dobi pametnih televizorjev naredil še kanček bolj vznemirljivo.
Serija, ki preizprašuje najpomembnejše etične dileme uporabe digitalnih tehnologij na začetku 21. stoletja
