Slovenski javni šolski sistem mora ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov, je na konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov z naslovom Vzgojno delovanje za kakovostno vzgojo in izobraževanje na Brdu pri Kranju dejal minister za izobraževanje Borut Rončević.
Kot je povedal Rončević, mora šola učence učiti, kako misliti. "Naloga šole je posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov," je dejal in dodal, da bo novo šolsko leto vse deležnike v šolstvu postavilo pred številne izzive, a je hkrati prepričan, da bo potekalo utečeno, tako kot šolniki znajo, v dobrobit otrokom in mladostnikom. Naloga njegovega ministrstva je ustvarjati takšne pogoje, da bo Slovenija ostala in se krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicij in priložnosti, je dejal.
Za dvig ugleda učiteljskega poklica
Vlada si je na področju izobraževanja po besedah ministra zastavila štiri ključne cilje – kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev ter krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter kreiranje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in s tem pozneje tudi pri zaposlovanju in osamosvajanju.
"Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika," je dejal Rončević in se dotaknil tudi kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, ki je po njegovem ena največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu. Napovedal je, da se bodo z reševanjem te problematike ukvarjali resno in odgovorno ter da bodo ustvarjali pogoje, po katerih bodo tudi najboljši diplomanti, kot nekoč, ponovno videli učiteljski poklic kot zelo privlačno karierno izbiro.
Med ključnimi cilji minister zagovarja kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje in razbremenitev učiteljev
"Se pa kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je treba pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo," je še dodal. Ministrstvo bo ob tem sistematično zmanjšalo administrativne obremenitve, ki odvračajo čas in energijo učiteljev od njihovega temeljnega poslanstva. "Cilj je preprost – več časa za učence, manj za obrazce," je dejal. Kot je povedal, načrtujejo tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, in pri tem podaril, da gre za reformo, ne za njuno odpravo. Po njegovem gre namreč za pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema ter zagotavljanja primerljivih standardov znanja, ki pa se morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobnega izobraževanja.
Ravnatelji: Manjka kadra in avtonomije
Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je ob robu konference dejal, da se v šolstvu že vrsto let soočajo z velikimi težavami pri iskanju ustreznega kadra. Pri reševanju težav morajo biti včasih "zelo inovativni", po njegovih besedah pa se približuje čas, ko nekaterih stvari ne bodo več mogli izvajati tako, kot jih danes.
Opisal je, da učitelji, ki so usposobljeni za en predmet, danes učijo nekaj drugega. V šole vključujejo tudi upokojence, zaposlene pred upokojitvijo pa prepričujejo, naj podaljšajo status delovno aktivnega. Zaposlujejo študente in vključujejo ljudi brez ustrezne izobrazbe, včasih so brez izobrazbe pedagoške smeri. Po Božičevih besedah je naslednja pereča tema avtonomija učitelja, vodstva in šole. "Govorim predvsem z vidika, do kod lahko kot starš vstopam v šolo, povem svoje mnenje oziroma začnem postavljati zahteve, grožnje in tako naprej," je pojasnil.
Dodal je, da učitelji svoje delo opravljajo v dobro otrok in po svojih najboljših močeh. "Mislim, da je res čas, da stopimo par korakov nazaj, se vrnemo v čas, ko je učitelj nekaj pomenil, ko je bilo jasno, da je strokovnjak na svojem področju, da ocena predstavlja izraz znanja in da je vzgojno delovanje šole namenjeno reševanju vzgojnih težav," je povedal.
Tatjana Vaupotič Zemljič: "Avtonomija šole je danes precej načeta z vsemi pritiski, možnostmi inšpekcijskih nadzorov, ugovorov in pritožb staršev".
Ravnateljico Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj Tatjano Vaupotič Zemljič pa veseli napovedano zmanjševanje administracije in aktivnosti za večjo avtonomijo učiteljev. "Če bo državi končno uspelo, da bo ponovno vrnila vlogo in pomen učiteljem in ravnateljem v šolah, bo naredila izjemno veliko ne samo za učitelje, pač pa tudi za otroke in za celotno družbo," je prepričana. Po njenih besedah je avtonomija šole danes "precej načeta z vsemi pritiski, možnostmi inšpekcijskih nadzorov, ugovorov in pritožb staršev". Treba je vrniti avtonomijo učiteljem, da ne bodo delali pod pritiskom morebitnih nadzorov, ampak se bodo lahko odločali po svoji vesti, pravičnosti, odgovornosti in v dobrobit učencev.
