Četudi ves čas prizemljena in z jasnim mnenjem o igralstvu, politiki, življenju in smrti, je med ljudmi veljala za pravo zvezdo. Kljub izjemni karieri ji nikoli ni bilo pod častjo, da je vedno znova govorila o liku Mete v Cvetju v jeseni.
Biografija Milene Zupančič je neskončna. Akademsko izobražena igralka je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Slovenskem mladinskem gledališču, delovala je tudi na svobodi, večino kariere pa je bila članica ljubljanske Drame. Živela je med Bohinjsko Belo in Ljubljano.
Leta 2011 se je upokojila, a ni zapustila odrov. "Čas tako hitro teče, da se mi ne zdi, da bi kdaj nehala igrati. Dokler me kdo hoče in pokliče, prav z veseljem sodelujem. Nisem tip človeka, ki bi po upokojitvi obsedel in bi kar prenehala z igranjem," je ob 70-letnici povedala za STA. Zadnja leta se je bojevala z boleznijo, a še vedno igrala, če je bila dovolj pri močeh. O bolezni ni želela podrobneje govoriti. Kot je večkrat povedala, tudi ob smrti življenjskega sopotnika Dušana Jovanovića, so stvari, ki jih človek predeluje sam.
Zupančič je bila tudi dolgoletna ambasadorka Unicefa. O tem angažmaju in res bogati življenjski poti lahko beremo v veliki knjižni uspešnici Kot bi Luna padla na Zemljo, ki jo je napisal Tadej Golob. Vpogled v njeno zasebno in igralsko življenje ponuja tudi dokumentarec Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba Rajka Grlića in Matjaža Ivanišina.
Zupančič je bila velika zvezda jugoslovanskega filma in gledališča. Ko je ljubljanska Drama dolga leta po razpadu države gostovala v Beogradu, so jo ljudje ustavljali na vsakem vogalu in jo v šali po veličini primerjali s smučmi Elan. Sama je večkrat poudarila, da so igralci ob koncu Jugoslavije izgubili izjemen skupen ustvarjalni prostor.
Igralka je po začetnih vlogah temperamentnih naivk in zapeljivk oblikovala številne karakterne in nosilne vloge čustveno bolj zapletenih zrelih žensk. "Imela sem veliko srečo in sem praktično preigrala ves glavni ženski repertoar, od Shakespeara preko slovenskih novitet," je povedala igralka, ki se ji v karieri ni uresničila zgolj ena želja - igrati Riharda III.
Zakaj ravno ta moška vloga kot edina, ki bi si jo želela igrati?: "Ko sem si to želela, se mi je zdelo, da sem že vse ženske vloge preigrala in sem si želela spustiti in raziskati en karakter, ki je zelo zloben, hlasta po oblasti z vsemi sredstvi, v svojem bistvu pa je nesrečen."
Zupančič je gledalcem znana tudi po okoli 30 filmskih vlogah. Slovencem se je najbolj vtisnila v spomin kot Meta iz Cvetja v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Igralki je bila sicer vloga Mete po svoje ljuba, saj jo je približala ljudem, sicer pa je imela najraje Žašlerico iz filma Vdovstvo Karoline Žašler, ki ga je prav tako režiral Matjaž Klopčič.
Za svoje delo je prejela izjemno število veliko nagrad, tako doma kot v tujini. Je prejemnica Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade in zlatega reda za zasluge.
