Nabor najbolj priljubljenih arhetipov slovenske trdoživosti, še bolj pa trdoživega slovenstva, ne bi bil popoln brez štajerske familije Malek iz drame in filma Moj ata, socialistični kulak, ki sta zaznamovala prehod v socializem.
Tragikomičnega Jožeta Maleka je upodobil Polde Bibič, čeprav si je Tone Partljič svojega junaka – kot pove že njegov priimek – zamislil kot »malo, zvito podlasico«, Bibič pa je bil »gora od človeka«. Njegovo ženo je odigrala Milena Zupančič, sina Tinčeka pa Matjaž Partlič, pisateljev nečak.
Partljič je vztrajal, da morajo snemati v pristnem štajerskem okolju, in tako je junija 1987 Jarenino zasedla ekipa Viba filma. V njej je bil tudi tedaj komaj 35-letni Vlado Novak, za katerega je bila upodobitev tovariša miličnika šele tretja filmska vloga: »Bil sem neprepoznavno mlad. Ko danes gledam inserte iz filma, me prešine: Pa saj to ne morem biti jaz! Edina podobnost s tistim mladim človekom je pleša.«
Ena najvidnejših vlog je pripadla Ivu Banu, ki je igral Malekovega bratranca, socialističnega fanatika Vanča, ki ga ideološka zaslepljenost pripelje v zapor. Ban je lik poznal že od prej, saj je v dramski uprizoritvi Kulaka v SNG Ljubljana igral skoraj 140-krat: »Sprva sem bil miličnik Edo, Vanč je bil pa Radko Polič; ko je ta odšel iz Drame, sem dobil to vlogo, za kar mu bom hvaležen do konca življenja.«
Ban se je v Jarenini pridružil številni igralski zasedbi, s Poldetom Bibičem pa sta bila še posebej povezana – veliko časa sta preživela v vinski kleti. Delo je potekalo v prijateljskem ozračju, zasedba pa se je pogosto zabavala v mariborskem hotelu Orel, kjer so bili nastanjeni. »Nemalokrat smo šli na snemanje brez spanca, nato pa v junijski vročini ponavljali in pilili prizore,« se spominjajo ustvarjalci.
V filmu je sodelovalo več kot sto domačinov statistov. Mnogi so se zdaj vrnili v Jarenino, da bi obudili spomine na svoje trenutke slave. »Snemanje je bilo nepozabno. Že tedaj sem čutila, da sem del nečesa posebnega,« se spominja Maja Majal, ki je kot petošolka igrala Tinčekovo sošolko. »Včasih smo snemali do jutra. Enkrat nam je učiteljica v gostilni Pod staro lipo kupila oro – to je bilo prvič, da sem jo pila.« Preberite tekst iz revije Jana TUKAJ.
